Z resolucijo naj bi omogočili takšno družbeno okolje, ki bo dolgoročno vplivalo na zmanjšanje kriminalitete, zagotavljalo varnost, bivanje in delo v varnem okolju, je vlada zapisala na Tumblrju.

Notranje ministrstvo, ki je pripravilo predlog resolucije, z njim tako obravnava številna vprašanja, kako v Sloveniji zmanjšati kriminaliteto, med drugim obširno obravnava vprašanje terorizma in njegovega obvladovanja.

Za notranje ministrstvo je skrb vzbujajoč zlasti versko podprt nasilni ekstremizem na Zahodnem Balkanu, v Avstriji in Italiji. Posebno tveganje pomenijo vplivni verski in ideološki voditelji, ki so pogosto odgovorni za krepitev radikalizacije in novačenje za terorizem.

Povezava s Slovenijo pa se kaže predvsem v logistični podpori, ki jo zagotavljajo posamezniki ali skupine pri novačenju tujih terorističnih borcev. Pri tem pomenijo posebno varnostno tveganje povratniki, ki se po daljši izpostavljenosti indoktrinaciji in nasilju ter obenem dodatno usposobljeni za uporabo vojaškega orožja in taktik v slabem psihofizičnem stanju vračajo v domovine.

Terorističnih dejavnosti ni mogoče izključiti

Po mnenju pristojnih organov terorizem Slovenije trenutno ne ogroža neposredno, ni pa mogoče izključiti morebitnih terorističnih dejavnosti, predvsem na tuja predstavništva pri nas. Na nacionalni ravni se bo zato nadaljevala razprava o ustrezni obliki prve nacionalne strategije za preprečevanje terorizma. Poleg tega želijo okrepiti in povečati operativno sodelovanje protiterorističnih enot držav Zahodnega Balkana, Avstrije, Češke, Hrvaške, Europola in Interpola.

Notranje ministrstvo namerava identificirati in omejiti nezakonite dejavnosti hudodelskih združb na balkanski poti. Na področju javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ter sovražnega govora ministrstvo v programu napoveduje pripravo poglobljene študije in pripravo akcijskega načrta ali drugega strateškega dokumenta, ki bo celovito urejal problematiko omejevanja sovražnega govora na sistemski ravni.

V resoluciji je med drugim obravnavan tudi pomen preventivnih dejavnosti. "Kriminalna prevencija mora biti sestavni del socialne politike, kar obsega zagotavljanje kakovosti življenja, zagotavljanje socialne in zdravstvene varnosti, zagotavljanje izobraževalnega sistema, zaščito in pomoč tveganim skupinam ter programe vključevanja marginalnih družbenih skupin v družbo," je poudarila vlada in dodala, da si morajo pristojni organi prizadevati za večjo povezanost med različnimi politikami.

Poleg tega med ukrepi navajajo reorganizacijo kriminalistične policije v smeri centralizacije odkrivanja in preiskovanja hudih in organiziranih oblik kriminalitete na državni ravni po vzoru že obstoječega Nacionalnega preiskovalnega urada.

Manjša preiskanost kaznivih dejanj

Statistični podatki kažejo, da je bilo med letoma 2013 in 2017 storjenih 369.743 kaznivih dejanj, v povprečju 74.000 kaznivih dejanj na leto. Preiskanost kaznivih dejanj se je v tem času gibala od 47 do 52 odstotkov, pri čemer sta se delež preiskanih kaznivih dejanj in delež kaznivih dejanj, ki jih je policija odkrila z lastno dejavnostjo, do leta 2015 povečevala, potem pa kljub zmanjšanju obsega obravnavane kriminalitete ponovno upadla.

Sprememba ustave zaradi znakovnega jezika?

Vlada je sprejela predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave, s katerim bi vanjo umestili slovenski znakovni jezik, je po seji vlade povedala ministrica za delo Ksenija Klampfer.

"Kot ministrica, pristojna za področje invalidov, sem izredno vesela, da se je vlada odločila pobudo podpreti. Gre za zelo pomembno odločitev," je dejala in opozorila, da je za uporabnike znakovnega jezika to "materni jezik in njihov osnovni in edini jezik za sporazumevanje".

"Sporazumevanje in jezik ter pravica do njihove uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Brez komunikacije se posameznik v družbi ne more polno udejanjiti. Menim, da gre pri tem dejanju tudi za močen simbolni pomen, da vlada s tem daje sporočilo, da spoštuje človekove pravice in pravice manjšin. Po tem, koliko pravic imajo invalidi, se namreč meri razvitost družbe," je izpostavila Klampferjeva, ki je tudi pojasnila, da je slovenski znakovni jezik avtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji in je popolnoma neodvisen od slovenščine.

Uvršča se med jezike manjšin v Sloveniji, do zdaj pa še ne uživa ustavnega varstva in je kot materni jezik gluhih v neenakovrednem položaju. "Je tudi znak slovenske in kulturološke pripadnosti socialnega povezovanja in s tem identifikacije jezikovne manjšine," je bila na novinarski konferenci po seji vlade jasna ministrica. Njene besede je simultano v znakovni jezik prenesla tolmačka. Pa tudi sicer je tolmačenje novinarskih konferenc po seji vlade v znakovni jezik stalna praksa.

Novo vrednotenje nepremičnin šele prihodnje leto

Vlada je tudi potrdila predloga novel zakonov o množičnem vrednotenju nepremičnin in o evidentiranju nepremičnin.
Rok za uveljavitev novih modelov vrednotenja nepremičnin in izvedbo novega cikla vrednotenja se tako po predlogu novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin prestavlja z 31. julija letos na 31. marec 2020. Obvestila o novih vrednostih bodo lastniki nepremičnin po novem prejeli v aprilu 2020. Takrat bodo lahko tudi začeli postopke za uveljavljenje posebnih okoliščin za posamezno nepremičnino.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je pojasnil, da so predlog pripravili zato, ker se je v strokovni razpravi o modelih vrednotenja pokazalo, da je za uskladitev modelov novih nepremičnin potrebnega več časa, poleg tega pa je zaradi sprememb modelov vrednotenja in posledične spremembe posplošenih vrednosti pričakovati večji odziv lastnikov nepremičnin in občin v fazi javne razgrnitve modelov vrednotenja, kar tudi zahteva svoj čas.

"Želimo pa tudi čim bolj kakovostne podatke, da bodo nove posplošene vrednosti nepremičnin čim bolj realne," je poudaril Zajc.
Povezano z zakonom o množičnem vrednotenju je vlada potrdila tudi predlog sprememb zakona o evidentiranju nepremičnin, in sicer je predvideno podaljšanje obstoječe ureditve vodenja podatkov o dejanski rabi zemljišč v zemljiškem katastru do 31. marca 2020.

Podatki o lastnostih nepremičnin se tako po Zajčevih pojasnilih še naprej zbirajo in vzdržujejo po starem sistemu, nov model vrednotenja nepremičnin pa bo veljal od 1. aprila prihodnje leto dalje.