Sedem reprezentativnih sindikalnih central, in sicer Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Neodvisnost, Pergam, Alternativa, Solidarnost, KS 90 in Konfederacija sindikatov javnega sektorja, je v DZ septembra vložilo več kot 11.000 podpisov podpore zakonski noveli za spremembo definicije minimalne plače.

Predlagano je, da bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. Tako bi popravili krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh pogojih, saj drugi delavci dodatke za tovrstno delo dobijo dodatno k plači.

Vlada predlagane spremembe podpira, a poudarja, da si je treba pri vprašanju definicije višine minimalne plače prizadevati za konstruktiven socialni dialog in doseganje najširšega mogočega soglasja socialnih partnerjev. Treba je celostno in sistemsko pristopiti k ureditvi problematike, kar vključuje tudi smiselno ureditev vprašanja stroškov dela in ukrepov na področju davkov in prispevkov za socialna zavarovanja.

Nujno znižanje obremenitve dela
Pomembno je prestrukturiranje bremen javnih dajatev, ki si mora prizadevati za znižanje obremenitve dohodkov iz dela. "Ob spoštovanju socialnega dialoga si bo tako ob sprejemu predlaganih rešitev treba tudi v prihodnje prizadevati za definicijo in višino minimalne plače, kot jo poznajo druge primerljive države, ob hkratnem upoštevanju učinkov takšnih sprememb na družbeno blaginjo in gospodarski razvoj," so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Delodajalci predlogu nasprotujejo in so že zagrozili z izstopom iz socialnega sporazuma, če bo koalicija predlog podprla. "Računam na razum. Ob tem, ko so koalicijske stranke že v celoti podprle predlog zakona o minimalni plači, je tu spremembe težko pričakovati," je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.