Vlada je na današnji seji tako potrdila ustanovitev gimnazije in srednje šole Kočevje, šolskih centrov Nova Gorica in Slovenj Gradec, gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, srednje šole Črnomelj in srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Ljubljana.
Maribor in Celje izvzeta iz predloga združevanja
Na predlog vladnega ukrepa, ki je povezan z varčevanjem, so se ostro odzvali v srednjih šolah v Mariboru, Celju in Slovenj Gradcu. Medtem ko so predlog o združitvi šol v Mariboru in Celju odstranili z dnevnega reda vladne seje, pa je združevanje šol v Slovenj Gradcu ostalo. V Novi Gorici, Črnomlju in Kočevju so ukrep združevanja pričakovali.

Po zagotovilih ministrstva se za dijake srednjih šol ne bo spremenilo nič. Opozarjajo, da ne gre za zaprtje ali ukinitev šol, dijaki pa bodo še naprej obiskovali iste programe na istih šolah.
Ministrstvo je še zagotovilo, da odpuščanj učiteljev na račun združevanja ne bo, lahko pa se zgodi, da bo prišlo do presežka spremljevalnega osebja. Ravnatelji, ki bodo "odveč", bodo lahko delali kot učitelji, vsi pa bodo ustrezno prerazporejeni po svojih šolskih okoliših, je junija zagotavljalo ministrstvo.

Presežni kader med upokojence ali prerazporejen
Med presežnimi delavci bi se tako lahko znašli knjižničarji, psihologi in drugi delavci podobih profilov, pri čemer je ministrstvo po opozorilu sindikata, da gre za odpuščanja, zagotovilo, da bodo presežke skušali rešiti z upokojevanjem ali prerazporeditvijo na druge šole, če se le da, v istem kraju.

Nasprotovanje združevanju so sredi junija izrazili tako v društvu ravnateljev kot v zvezi srednjih šol. V izjavi so zapisali, da se preobsežnosti mreže srednjih šol zavedajo, a da bi združevanje moralo potekati na podlagi analiz, strokovnih utemeljitev in časovno sprejemljivih postopkov.

Med razlogi proti združevanju so srednje šole med drugim navajale negativen vpliv na prepoznavnost šol in prepričanje, da to pomeni zmanjševanje števila zaposlenih. Pričakujejo tudi logistične težave pri vodenju šol na različnih lokacijah.

Tudi o načrtu za ravnanje s stvarnim premoženjem
Vlada se je odzvala tudi na zahtevo Zveze civilnodružbenih organizacij Slovenije po umiku odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012 - odlok namreč po njihovi oceni omogoča politično podkupovanje in druge vrste korupcije ter zlorabo javnega premoženja.

Skupni znesek načrtovanih nakupov premičnega in nepremičnega premoženja za leto 2012 znaša skoraj trikrat manj kot v letu 2011 in letih pred tem, pa sporočajo iz urada vlade za komuniciranje.

Za nakupe nepremičnin, motornih vozil, druge opreme ter informacijske opreme in podpore je bilo v letu 2009 predvidenih skupno skoraj 221 milijonov evrov, leta 2010 dobrih 276 milijonov evrov, leta 2011 dobrih 253 milijonov evrov, letos pa je temu namenjenih skupno nekaj manj kot 85 milijonov evrov, navajajo.