Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič je po seji vlade pojasnil, da se bo pospešitev postopka reševanja vlog, predvsem za državne štipendije, doseglo z administrativno razbremenitvijo.

V avgustu namreč poteče približno 113.000 vlog, o podaljšanju katerih bodo morali centri za socialno delo odločiti po uradni dolžnosti. "In skozi razbremenitev si obetamo, da bodo pravice prej in bolje odmerjene ter da ne bo prihajalo do takih zamud, kot smo jim bili priča v prejšnjem letu," je dejal Božič.

Na centrih za socialno delo so se začele kopičiti nerešene vloge zlasti zaradi nove organizacijske strukture centrov, ki je začela veljati s 1. oktobrom lani. Da bi zagotovili reševanje vlog v zakonskem roku, ministrstvo za delo že od marca intenzivno pripravlja analize in sodeluje s centri z namenom, da se zagotovi ustrezna organizacija dela, med drugim z nadurnim delom, novimi zaposlitvami in študentskim delom.

Hkrati intenzivno delajo na avtomatizaciji postopkov priznavanja pravic iz javnih sredstev, s katero se želi poenostaviti postopek in razbremeniti strokovne delavce na centrih za socialno delo "ročnega" odločanja - seveda tam, kjer to zakonodaja omogoča.

Pri tem na ministrstvu ugotavljajo, da je postopek avtomatizacije zelo obremenjen s pravilom vrstnega reda uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, po katerem mora oseba, če želi uveljaviti državno štipendijo, najprej uveljaviti otroški dodatek, nato denarno socialno pomoč, potem varstveni dodatek. Če oseba teh pravic ne uveljavi, mora center fiktivno izvesti izračun pravice, s čimer se ugotavlja, ali bi bila kljub temu upravičena do katere od navedenih pravic.

V primeru, da otrok zaprosi za državno štipendijo, njegova družina pa ni zaprosila za denarno socialno pomoč, mora tako center za socialno delo fiktivno izračunati višino denarne socialne pomoči, do katere bi bila družina upravičena. Če se izkaže, da ji ta pravica pripada, jo šteje kot dohodek družine, to pa lahko pomeni nižjo državno štipendijo, ali pa je otrok sploh ne dobi.

Dodatna obremenitev proračuna

Na ta način je bilo v šolskem letu 2018/19 izvedenih 80.000 fiktivnih izračunov, upoštevanih fiktivnih denarnih socialnih pomoči pa zgolj deset odstotkov. Z novelo zakona zato vlada predlaga črtanje pravila glede izračuna fiktivnega izračuna pravic. S tem se bo postopek poenostavilo, dijaki in študenti pa bodo prejeli državno štipendijo v višini, kot če bi se fiktivna denarna pomoč ne upoštevala. Povečal se bo tudi krog upravičencev, ki sedaj zaradi fiktivne denarne socialne pomoči do državne štipendije niso bili upravičeni.

Predlog bo imel za državni proračun določene finančne posledice, in sicer je dodatna obremenitev letos ocenjena na 100.000 evrov na mesec, v celem letu 2020 pa na 1,2 milijona evrov.

Letno usklajevanje transferjev

Otroški dodatek, dodatek za nego, za veliko družino, pomoč ob rojstvu, štipendije, vojne invalidnine, rejnine, subvencije za študentsko prehrano, nadomestila za brezposelne , boleznine in socialne pomoči ter še vrsta drugih transferjev se bodo po novem usklajevali enkrat na leto.

Sprememba je upravičena, potem ko so odpravljeni vsi varčevalni ukrepi, je za Radio Slovenija pojasnil Božič: "Gre predvsem za poenostavitev, za poenotenje indeksacije za vse transferje, ki jih imamo."

Letos bo šlo za transferje več kot 1,2 milijarde. S spremembo indeksacije, namesto dveh uskladitev po novem samo ena, bo dobrih 11 milijonov prihranka. "Zaradi zamika v indeksaciji bo neki določen prihranek, vendar to ni cilj teh sprememb," pojasnjuje Božič.

V sveženj spremenjene uskladitve transferjev pa zagotovo ne spadajo pokojnine, te se namreč v 60 odstotkih usklajujejo s povečanjem plač, 40 odstotkov prispeva inflacija.
"Zagotovo je indeksacija pokojnin ena integralnih tem, ko se pogovarjamo o reformi, in je takšna tema lahko odprta le v okviru neke širše reforme," opozarja državni sekretar.

Ker se po veljavni ureditvi transferji uskladijo julija, vlada s spremembo lovi skrajni rok za uvrstitev na junijsko sejo državnega zbora.