"V petih letih smo izdali 487 priporočil, k temu pa je potrebno dodati še 88 novih iz letošnjega leta," je izpostavila varuhinja in dodala, da opravljene analize kažejo, da je država upoštevala že veliko priporočil varuha, veliko pa jih je še treba obravnavati. "Včeraj je bila lepa novica, da je bil tik pred dvanajsto odprt oddelek za pedopsihiatrijo, ki je v trenutnem poročilu izpostavljen kot neuresničeno priporočilo."

Izpostavila je tudi sodbo evropskega sodišča v primeru družine Vaskrsić, ki je bila deležna rubeža zaradi bagatelnega dolga. Evropsko sodišče pa je odločilo, da je dom pravica vsakega, v katero se poseže nazadnje, zato je varuhinja vesela, da je prišlo do spremembe izvršilne zakonodaje. Kot uspeh pa je navedla tudi spremembo zakonodaje o socialnih transferjih in zakonodajo, ki prepoveduje telesno kaznovanje otrok, kar ocenjuje kot pomembno sporočilo države.

Neuresničene odločitve ustavnega sodišča
"Sodni postopki so se z leti krajšali. Ugotovili pa smo tudi težavo založenih oporok, o katerih se je tudi obsežno poročalo," je še dejala Vlasta Nussdorfer, a dodala, da je še vedno težava uresničevanje odločb ustavnega sodišča, saj jih več kot 10 ostaja neuresničenih. Pri tem je še posebej izpostavila zakon o bančništvu in opeharjene imetnike podrejenih obveznic. Varuhinja je ob tem izpostavila, da je hitrost urejanja teh zadev ključna, saj se poprava krivic za nazaj izkaže kot bistveno dražja možnost.

"Pogrešamo tudi zakon o duševnem zdravju in tudi drugih zakonov, ki se dotikajo skrbi za starejše in njihovo prihodnost."Pri starejših je tudi zaznala največjo spremembo med začetkom in koncem svojega mandata. "V prvem letu je bilo veliko prostih mest v domovih za starejše, danes pa se ukvarjamo s prezasedenostjo domov."

Varuhinja pa je izpostavila tudi veselje ob vpisu pravice do vode v ustavo, čeprav je "drugačna kot smo si jo predstavljali". Pri tem je izpostavila, da je še nekaj naselij v Sloveniji, ki nimajo zagotovljene oskrbe z vodo.

Pomanjkanje inšpektorjev, zamude CSD-jev ...
Med temami, ki v poročilu niso zajete, je izpostavila problematiko sovražnega govora in mejo svobode govora, ki je, kot pravi varuhinja, "močna pravica, a ne nedotakljiva". Novost v letošnjem letu pa je tudi javna objava kršiteljev človekovih pravic, med katerimi so ministrstva, vlada in drugi organi. Med kršitvami je najpogosteje zavlačevanje postopkov in kršitev načela dobrega opravljanja dela organov. Izpostavila je tudi zaostanke pri izplačevanju socialnih transferjev, do katere je prišlo po reorganizaciji CSD-jev. "Rakava rana je tudi pomanjkanje inšpektorjev, saj ko preventiva ne deluje, je potrebna tudi kurativa," je še dejala varuhinja in dodala.

Po desetih letih je uresničen tudi zagovornik otrok v okviru varuha. "To področje je izjemnega pomena, saj če se zamudi čas, ko otrok nima svojega glasu in se ga ne sliši, je potem v prihodnosti ta glas slišan drugače." Pripravljen pa je tudi center za človekove pravice, ki bo izvajal različne analize tega postopka. Varuhinja je ob tem poudarila, da še niso zaposlili vseh novih potrebnih kadrov, saj to prepušča svojemu nasledniku.

Degradirana območja ostajajo težava
"Državo je treba okrcati glede pravic invalidov," je poudarila varuhinja in izpostavila zlasti nedostopnost za študente invalide in nedostopnost sodišč za invalide. Na področju zdravja je izpostavila čakalne vrste in psihiatrično oskrbo. Prav tako meni, da potrebe otrok s posebnimi potrebami ne morejo ostati v domeni občin.

Na področju okolja je izpostavila "dobre namene" ministra Lebna, za katerega upa, da mu bo uspelo uresničiti svoje napovedi. "Še vedno pa obstajajo degradirana območja, zastrupljene zemljine in podobno." Prav tako je izpostavila pomanjkanje zakonodaje na področju merjenja kakovosti zraka, pogreša pa tudi stanovanjsko zakonodajo, ki še vedno ni pripravljena.

Manjša brezposelnost, a izkoriščanje ostaja
"Brezposelnost je manjša, a še vedno moramo narediti veliko na področju aktivnih politik vključevanja," je še poudarila varuhinja. Na področju delovnopravne zakonodaje je opozorila na nekaj sprememb, a to da je premalo, da bi se stopilo prekarizaciji in izkoriščanju na rep. Tudi na področju dela pričakuje okrepitev inšpekcijskih služb.

Težava je tudi mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu. Varuhinja je izpostavila, da gre za perečo problematiko, ki jo je tudi težko dokazati. Še posebej je izpostavila problematiko manjših delovnih okolij, kjer nihče ne spregovori o problematiki. Namestnica varuhinje Kornelija Mrzel pa je izpostavila, da je v javnem sektorju mobing pogostejši ob menjavi vlad in v hierarhičnih organih. K izboljšanju pa bi po njenem mnenju pripomogla tudi ureditev, kjer bi bil le en organ pristojen za obravnavo trpinčenja na delovnih mestih, saj je sedaj to razpršeno po pristojnostih med različne organe.

Odhajajoča varuhinja je obenem pohvalila svoje sodelavce, ki so se potrudili, da je poročilo varuha človekovih pravic letos pripravljeno prej, kot je bilo doslej to običajno. Obenem pa je poudarila, da so postali tudi prepoznavna institucija, na katero se ljudje pogosto obrnejo.