"Ko sem bil imenovan na navedeno funkcijo, sem iskreno verjel, da za njeno opravljanje zadostujeta strokovno znanje in poštenje. Moje razmišljanje je bilo, ko se zdaj oziram nazaj, naivno," v odstopni izjavi ugotavlja Borut Smrdel.

Kot pojasnjuje, se namreč ob nastopu funkcije ni zavedal, da je "dandanes popolnoma sprejemljivo, da se poskuša s ciljno usmerjenimi PR-kampanjami redno vplivati na delo neodvisnih državnih organov in na njihovo odločanje".

"Da je sprejemljivo načrtno vzbujanje dvoma o strokovnosti in integriteti zaposlenih pri teh organih zgolj zato, ker posamezna odločitev organa, ne glede na to, kako strokovno prepričljiva ali utemeljena je, ne ustreza pričakovanjem, željam ali pa interesom udeležencev v postopku ali pa koga drugega. In da je povsem sprejemljivo v položaju, ko je od neodvisnega državnega organa ugotovljeno nezakonito ravnanje, kot odgovornega za ta položaj prikazati organ, ki je nezakonitost razkril, ne pa tistih, ki so ravnali nezakonito," pravi.

"Danes te izkušnje imam, kar iskreno obžalujem," dodaja Smrdel in navaja, da je v opisanih okoliščinah breme vodenja Državne revizijske komisije zanj postalo pretežko.

Predsednik revizijske komisije postal leta 2012

Smrdel je bil na mesto predsednika revizijske komisije imenovan septembra 2012, pred tem pa je bil tam osem let zaposlen kot svetovalec. Tudi po odstopu z mesta predsednika pa ostaja na komisiji, je potrdil.

Revizijski postopki v državi so bili vsa leta velikokrat predmet kritik, češ da podaljšujejo postopke izbire izvajalcev projektov, kar predvsem pri večjih infrastrukturnih projektih odmika čas gradnje. Tako so na komisijo v zadnjem času najbolj leteli očitki zaradi revizijskih postopkov pri iskanju izvajalca gradnje druge cevi predora Karavanke, ki ga Dars, potem ko je Državna revizijska komisija razveljavila njegovo prvotno izbiro, zdaj išče z neposrednimi pogajanji z nekaterimi od ponudnikov. Medtem se je gradnja na avstrijski strani začela že septembra.

Politične posledice

Zadeva je med drugim dobila politične posledice s sklepi, ki jih je na predlog SDS-a januarja sprejela komisija DZ-ja za nadzor javnih financ. Ta od ministrstva za javno upravo med drugim pričakuje predlog zakonodajnih rešitev s področja revizije postopkov javnega naročanja, kar je premier Marjan Šarec že pred tem tudi napovedal. Protikorupcijski komisiji predlaga, naj preveri obstoj korupcijskih tveganj in obstoj nasprotnih interesov pri posameznih članih senata Državne revizijske komisije. Računskemu sodišču pa priporoča, naj opravi revizijo posledic odločitev Državne revizijske komisije na višino stroškov oziroma končno ceno projektov za vsa javna naročila, katerih vrednost brez davka na dodano vrednost je bila enaka ali višja od 5,19 milijona evrov za zadnjih 10 let.

Na Državni revizijski komisiji so se že decembra odločno uprli tudi načinu komuniciranja strank v sporu, ki, kot pravijo, posega v njihovo integriteto.

Primera, ki sta bolj razburila, sta še škofjeloška obvoznica in elektronsko cestninjenje, kjer so nekateri pozivali celo k ukinitvi komisije. Ob približno 6.400 večjih javnih naročilih, se sicer pred Državno komisijo sproži okoli 350 sporov na leto, komisija pa vlagateljem oziroma pritožnikom ugodi v od 30 do 45 odstotkih primerov.

Mešani odzivi poslancev
Poslanci so se sicer na odstop Smrdela danes odzivali različno. Za Mateja T. Vatovca (Levica) je Smrdelovo pismo "skrb vzbujajoče v tem, kar razkriva oz. poskuša vsaj med vrsticami povedati, če je razlog, da je odstopil, ta, da je ustavil posel pri Karavankah s turško družbo, ki je dokazano pri svojih projektih brutalno teptala delavske pravice, na njihovih gradbiščih je umiralo na desetine, celo na stotine ljudi, pri nas pa ima polno podporo, so te stvari nedopustne", je poudaril in dodal, da se morajo z morebitnimi lobističnimi pritiski spoprijeti vsi državni organi in raziskati, kaj se na teh področjih dogaja.

Jani Möderndorfer (SMC) medtem meni, da bo "čas pokazal, zakaj je v resnici odstopil". Smrdel bi moral po oceni poslanca SMC-ja vztrajati na položaju, če govori o strokovnosti. "Kajti, saj veste, odstop pomeni v bistvu priznanje poraza, kar je pa škoda," je dodal.

Tudi Franc Jurša (DeSUS) razlogov za odstop ni želel podrobneje komentirati. "Pritiskov ne morem komentirati, je pa to takšna služba, da je interesov ogromno in je verjetno na tem kaj bilo," je strnil. Parlamentarna mandatno-volilna komisija, katere član je tudi Jurša, sicer uradnega dokumenta o odstopu po poslančevih besedah še ni dobila, ko ga bo, pa bo začela

postopke, da Državna revizijska komisija čim prej dobi novega predsednika.