Irma Pavlinič Krebs je pojasnila, da na ministrstvu načrtujejo spremembe zakona o volitvah v državni zbor in zakona o volilni in referendumski kampanji. Razmišljajo namreč o ukinitvi volilnih okrajev, uvedbi preferenčnega glasu, ukrepih za večjo udeležbo žensk in vrnitvi k staremu načinu glasovanja po pošti iz tujine. Volilni sistem je bil precej kritik deležen tik po jesenskih volitvah, saj zaradi zapletenega razdeljevanja poslanskih mest ni nujno, da v parlament pridejo tisti kandidati, ki so prejeli največ glasov.

Na spletni strani ministrstva za javno upravo pa lahko med dokumenti, ki jih pripravljajo, preberemo tudi, da se na ministrstvu resno ukvarjajo z idejo elektronskih volitev. Pripravljavci sprememb ugotavljajo, da trenutni zakon ne dopušča sodobnega, torej elektronskega načina glasovanja na volitvah v državni zbor.

Prihodnost je v elektronskih volitvah
Po njihovem mnenju so elektronske volitve logičen korak naprej, saj vse več posameznic in posameznikov v Sloveniji uporablja različne elektronske storitve, izboljšujejo pa se tudi možnosti dostopa do spletne povezave v gospodinjstvih. V zadnjih letih je opaziti svetovni trend usmerjanja proti različnim izvedbam elektronskih volitev, take pobude pa niso nove niti v Sloveniji, saj je o njih že vsaj v zadnjih petih letih večkrat tekla živahna razprava, ugotavljajo na ministrstvu.

Vzor je lahko Estonija
Pod drobnogled so vzeli Estonijo, ki je prva na svetu izvedla elektronske volitve na državni ravni. Cena sistema je bila 300.000 evrov. "Da ne bi Slovenija začela razmišljati na začetku in po svoje odkrivati toplo vodo, je delegacija ministrstva skupaj s strokovnimi sodelavci obiskala Estonijo in iz prve roke dobila določene informacije, ki so pomembne za izvedbo tako zahtevnega projekta," pojasnjujejo na ministrstvu.

Estonija je izvedla e-volitve kot predhodne volitve nekaj dni pred klasičnimi volitvami v nedeljo. S tem so se izognili vsem morebitnim težavam, ki bi se lahko pojavile na dan volitev, in napadom na infrastrukturo z virusi ali nezaželeno elektronsko pošto, ki bi povzročile sesutje sistema. V tej državi je zelo navzoča tradicija digitalnih potrdil, ki jih ima kar 80 odstotkov državljanov, saj jih dobijo kar na osebni izkaznici. V Sloveniji bi tako bilo po presoji ministrstva nujno povečati število digitalnih potrdil, ki so potrebna za identificikacijo volivca ter elektronsko podpisovanje.

Šteje zadnji oddani glas
V Estoniji so imeli e-volivci možnost večkratne oddaje e-glasu, štel pa je zadnji oddani glas. Tako so se želeli izogniti nevarnosti, da bi volivec oddal svoj e-glas pod pritiskom ali celo prisilo, in volivcu omogočiti, da znova glasuje, ko je pritisk mimo. Ker so se e-volitve končale v sredo, je imel vsak e-volivec še vedno možnost izničiti svoj e-glas in se vpisati celo kot »klasični« fizični volivec. V takem primeru so namreč pozneje izvedli razveljavitev vseh njegovih e-glasov.

Za verodostojnost je poskrbela mednarodna institucija za nadzor informacijskih sistemov, ki je pred začetkom e-volitev preverila informacijski sistem, kot opazovalci pa so bili navzoči tudi vseskozi med e-volitvami in pozneje ob odpiranju e-skrinjice.

Ministrstvo bi še dodatno okrepilo varnostne sisteme
Ministrstvo je estonski sistem presodilo kot varen in nadzorovan ter bi ga lahko skupaj z nekaterimi prilagoditvami izvedli tudi v Sloveniji. V predlogih se pripravljavci zakonskih sprememb še posebno ukvarjajo z varnostjo, tako med drugim predlagajo uvedbo številk na volilni karti, ki bi preprečila množično generiranje volilnih glasov, in preverjanje veljavnosti digitalnega potrdila ter enoznačno številko iz baze e-volilne karte, česar v Estoniji niso imeli.

Za spremembo je potrebno tudi soglasje opozicije
Ali bo elektronsko glasovanje kmalu postalo realnost, bo znano v prihodnjih mesecih. Ministrica Pavlinič Krebs namreč namerava sestaviti strokovno skupino, ki bo pripravila celovite spremembe volilne zakonodaje. Načrte je že predstavila vodjem opozicijskih poslanskih skupin in jih povabila k sodelovanju v postopkih priprave predpisov. To bo po njenem mnenju pomembno tudi pri spremembi volilne zakonodaje, saj je zanjo potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev - torej tudi soglasje opozicije.

Ana Svenšek