"Tovrstna odločitev je posledica ugotovljenih nepravilnosti v dosedanjih postopkih nadzora, prejetih prijav ter različnih analiz," so sporočili z davčne uprave in odvetnikom predlagali, da izkoristijo možnost samoprijave v do 1. oktobra letos - po tem datumu bodo na Dursu namreč že od sodišč pridobili podatke o poslovanju odvetnikov in na njihovi podlagi začeli množičneje izvajati davčne inšpekcijske nadzore.

Davčna uprava je, kot je znano, lani opravila osem davčnoinšpekcijskih nadzorov pri osmih odvetnikih, v katerih je ugotovila dodatne davčne obveznosti za 650.000 evrov. Ob tem je zanimivo, da je bilo ob pregledu dohodninskih napovedi za leto 2009 skoraj 20 odstotkov odvetnikov uvrščenih v najnižji dohodninski razred.

Lahko se samoprijavijo - a le do 1. oktobra
Tisti odvetniki, ki do zdaj niso ravnali skladno z davčnimi predpisi, bodo lahko tako v prehodnem obdobju (do 1. oktobra) uredili poslovne knjige in evidence ter na tej podlagi izkoristili možnost samoprijave. "Zavezanca za davek, ki želi izkoristiti institut samoprijave, se ne kaznuje za prekršek le v primeru, če hkrati plača davek. Samoprijava je možna do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku ali kazenskega postopka," še pojasnjujejo na Dursu.

O pridobivanju podatkov so se najprej dogovorili z vrhovnim sodiščem, konec marca pa se je Durs posvetoval še z odvetniško zbornico - tema posveta je bila predvsem problematika vpogleda v odvetniške spise in različno tolmačenje glede trenutka obveznosti izdaje računov oziroma evidentiranja prihodkov v poslovne knjige.

Za mnenje prosili tudi pooblaščenko
Da ne bi prišlo do kakšnih nesporazumov, so na Dursu pripravili tudi posebno pojasnilo o davčni obravnavi razmerij iz naslova opravljanja dejavnosti odvetništva in za mnenje o dopustnosti pridobivanja podatkov s sodišč zaprosili tudi informacijsko pooblaščenko.

V zbornici ne želijo komentirati
Z nadzorom Dursa so seznanjeni tudi v odvetniški zbornici. Njen predsednik Miha Kozinc odločitve Dursa ni želel komentirati, češ da Durs svoje naloge opravlja na podlagi davčnih predpisov. Prav tako po njegovih navedbah v zbornici tudi nimajo podatkov o poslovanju in zaslužkih odvetnikov ter odvetniških družb.

Menijo pa, da je poslovanje članov zbornice skladno z davčno zakonodajo, razen, če ne bo ugotovljeno drugače, dodaja Kozinc.

Ob tem pojasnjuje še, da je informacijska pooblaščenka ugotovila, da zaradi varstva razmerja med odvetnikom in stranko ni zakonske podlage za pregledovanje vsebine posameznega spisa odvetnika in zadostuje vpogled Dursa v popis spisa.