"Lahko govorimo in sprejemamo kar koli, a če učitelju in ravnatelju ne damo prave družbene veljave in dovolj avtonomije, potem ne naredimo nič. Z učitelji se vse začenja in z njimi družba raste," je kot razlog, zakaj morajo učitelji dobiti več avtonomije, navedel nekdanji uradnik na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Boris Zupančič.

Učiteljica na osnovni šoli Paulina Ošlak je na posvetu, ki ga je organiziralo ministrstvo za izobraževanje, opozorila na težave zaradi vse večjih administrativnih obremenitev. "Namesto da bi se vsak dan po oddelanem pouku posvetila pripravi na naslednji dan, moram izpolnjevati tabele o tem, kaj sem delala. To je naša sramota," je dejala. Ministrstvo je tudi pozvala, naj nemudoma "ukine preštevanje ur", kakor je poimenovala nov način določanja delovnega časa učiteljev. Učitelji namreč po njenih besedah niso mezdni delavci.

Janja Čolić iz društva učiteljev angleškega jezika je šla še nekoliko dlje. "Trenutno je stanje takšno, da gremo v smeri popolne birokratizacije učiteljskega poklica. Kako naj vzgajamo razgledane državljane, če moramo pa sami slediti rigidnim postopkom?"

Delati se bo moralo na zaupanju v učitelje

Generalni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je v povezavi z navedbami Ošlakove opozoril, da v trenutnih predpisih "ni ničesar, kar bi omogočalo štetje ur". "Kdor šteje ure, dela to na lastno roko, in to ni v skladu z veljavnimi predpisi," je dejal.

V sindikatu si sicer po njegovih besedah želijo predvsem, da bi se v prihodnje več delalo na zaupanju v učitelja. Pri tem je kot zgled navedel Finsko: "Finski sistem temelji na zaupanju v učitelje, zaradi česar tam že od leta 1990 nimajo šolskih inšpekcij, in predpostavki, da je učiteljica odgovorna, da ve, kaj dela, in da hoče delati v dobro otrok. Če ni tako, imajo tudi dovolj orodij, da to preprečijo."

Kaj pa državljanska vzgoja?

Poleg poudarjanja po sprejetju ukrepov, ki bi učitelju prinesli več avtonomije in manj administrativnega dela, je bilo slišati še vrsto drugih predlogov, ki bi jih bilo treba vključiti v belo knjigo, ki jo pripravljajo na ministrstvu.

Profesorica v srednji šoli Patricija Frlež bi si želela prenovo in krepitev predmeta državljanska vzgoja v srednji šoli, saj da dijaki premalo poznajo delovanje političnega sistema in se posledično ne udeležujejo volitev. Potrebovali bi tudi nekonfesionalen predmet o religijah, ki bi dijake izobraževal za več medverske strpnosti, je dejala.

Na posvetu navzoči minister Jernej Pikalo je na to odgovoril, da ima zavod za šolstvo že naročilo, da "razvija državljansko vzgojo kot predmet za srednje šole".

Prenoviti bi bilo treba tudi učne načrte, ki so neusklajeni med seboj in prezahtevni za določeno starost, ter vzpostaviti sistem kakovosti vseh učnih gradiv, pa je dejal predsednik Zveze aktivov svetov staršev Anton Meden.