V uvodnem nagovoru je ministrica dejala, da je ključno vprašanje, ali bodo predlagane rešitve omogočile večjo odgovornost, bolj transparentno delovanje in kakovostnejše oddaje.

Obstoječi zakon po besedah Širce tega ne omogoča, ker ni bilo vzpostavljenih dovolj pogojev, dovolj neodvisnosti v elementih, ki omogočajo krepitev domače javnosti. Ministrica je opozorila, da so predstavniki, ki naj bi zastopali ključne organe javnega zavoda, s "plonk" listki izvolili člane, ki ga je Širca imenovala debatni krožek, da so uredniki znali narekovati novinarjem prispevke, pristojni niso znali popraviti sesutja določenih storitev, "če omenim samo sesutje arhiva MMC-ja, ene najbolj branih in gledanih storitev RTV SLO."

RTV SLO samostojna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena
Pojasnila je še, da so se glede statusa RTV SLO odločili za status "sui generis", ki ima najmanj tri statusne opredelitve. RTV SLO bo tako postal samostojna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.

Širca je glede izstopa zaposlenih iz javnega sektorja dejala, da je v zakonu predvidena posebna garancija glede njihovih že pridobljenih pravic, hkrati pa določa prehodno obdobje za pripravo nove kolektivne pogodbe. Priznava, da bo RTV SLO pri delovanju upošteval zakon, ki velja za poslovanje gospodarskih družb, a ne v celoti.

Sandra Bašič Hrvatin s Fakultete za humanistične študije je opozorila, da je razprava pokazala, da so se oglašali zastopniki nekih parcialnih interesov, ki niso pogledali, kaj je namen zakona. Politika bi po njenem mnenju morala sprejeti zakon, ki bo državi omogočal, da imajo državljani vpliv na delovanje zavoda. Sprašuje se, zakaj svet ne bi imel dva milijona članov. "Večina ni sposobna narediti preskoka in preseči delegatskega sistema, po katerem imajo pravico imenovati svoje predstavnike," je opozorila. Z Miranom Lesjakom sta se strinjala, da bi prenosi sej prešli pod okrilje državnega zbora, saj tu ne gre za neko urednikovanje, ves preostali informativni program pa naj ostane na TV SLO.

Jože Vogrinc s Filozofske fakultete pa je dejal, da je sam v ekspertni skupini deloval tako, da bi bil RTV glas tistih, ki ga potrebujejo, torej glas javnosti. Opozoril je, da je to, kako bo svet deloval, odvisno od njegove iniciativnosti. V prejšnjem mandatu smo namreč imeli programski svet, ki je skušal dajati potuho delu uredništva, v resnici pa bi moral dajati pobude za razvoj programov in kako naj se zagotavlja vpliv javnosti.

Vasle: Mešajo se javna sfera, delniška družba in sui generis
Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je opozoril, da bo prva težava, ki bo nastala, ko bo zakon sprejet, ta, da nihče ne verjame, da bo status RTV SLO mogoče vpisati v sodni register. Za izločanje iz javnega sektorja vodstvo meni, da je neprimerno, je dejal, ne strinja pa se tudi, da se predsedniku države da možnost, da izbira med narodnima skupnostima in imenuje enega predstavnika. Vasle se ob tem sprašuje, zakaj je določenih 15 članov sveta, zakaj ne 13, 17, 19 ali 21, in kako bo v praksi deloval zakon, če hiši podeljuje neki status, za katerega ima še predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes velike pomisleke. "Mešajo se javna sfera, delniška družba in sui generis." Dodal je, da je nejasno, kdo bo sestavil petčlansko upravo, nejasna pa so tudi razmerja med svetom in nadzornim svetom.

Svet delavcev proti izstopu zaposlenih iz javnega sektorja
Dejan Guzelj, predsednik sveta delavcev RTV SLO, je opozoril, da v usklajevanju za zaposlene najpomembnejših točk z ministrstvom za kulturo niso našli skupnega jezika. Po njegovem mnenju bi bilo treba najprej sprejeti zakon o medijih, šele nato zakon o RTV SLO, nasprotujejo pa tudi predlagani statusni ureditvi zavoda. Guzelj se tako sprašuje, čemu sprememba statusa, če pa zavod kot eden redkih javnih zavodov v Sloveniji in Evropi že dolga leta posluje pozitivno in transparentno. Z vstopom v plačni sistem javnega sektorja so bile plače na RTV SLO urejene bolj transparentno, urejeno je bilo nagrajevanje, plače pa so postale primerljive z drugimi. Z izstopom pa bi izgubili pomembno zakonsko podlago v plačnem sistemu, sprašuje pa se tudi, kaj bi se zgodilo z denarjem, ki je zbran v dodatnem pokojninskem zavarovanju. V svetu delavcev so tako proti tako nedorečenim rešitvam, hkrati pa opozarjajo, da zakon krši dogovor med vladom in sindikati iz leta 2008, v katerem se vlada zavezuje, da bo spremembe vlada usklajevala z reprezentativnimi sindikati.

Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič, ki je govoril tudi v imenu Društva novinarjev Slovenije, je izrazil upanje, da bo v zakonu še prostor za okrepitev neodvisnosti novinarjev, saj zakon jemlje insutitucionalno avtonomijo. Sami so se zavzemali za to, da bi novinarski kolektiv k imenovanju odgovornega urednika dal soglasje, ne samo mnenja, a jim to ni uspelo, kljub temu da novinarji nimajo nobenega vpliva na postavljanje odgovornega urednika.

"V sindikatih si niso enotni glede izstopa iz javnega sektorja"
Zoran Medved član koordinacije novinarskih sindikatov RTV SLO je dejal, da bi bi bilo ob uvdedbi novega statusa RTV SLO treba natančno določiti tudi pravila delovanja. Sprašuje se, ali so res potrebni svet, nadzorni svet in uprava, ter kakšna bo vloga uprave, saj lahko pride do tega, da uprava postane odtujena in deluje le še za svoje interese in ne zasleduje interesov medijske hiše. Da se to ne bi zgodilo, sindikati predlagajo, da se pristojnosti sveta RTV SLO natančno določijo. Opozoril je še, da sedanja določila o sestavi uprave niso jasna, in dodal, da so za člane uprave določena strožja merila, kot zdaj veljajo za generalnega direktorja. Tako predlagajo, da se sestavo uprave veže na vsebino, obseg in strukturo hiše, člani uprave naj bodo izbrani na javnem razpisu, javnosti in svetu pa naj predstavijo program dela.

Jože Skok, predsednik koordinacije novinarskih sindikatov RTV SLO, je dejal, da novinarski sindikati znotraj RTV SLO niso enotni glede morebitnega izstopa iz sistema plač javnega sektorja. Opozoril je še, da bi statusne spremembe medijske hiše lahko pomenile odpovedi pogodb, plačni sistem pa bi postal povsem nepregleden. Tako so zahtevali sklenitev zavezujočega dogovora, da se ohranijo sistem plač, napredovanje in kolektivno pokojninsko zavarovanje.

Po drugi strani je Tom Zalaznik, predsednik sindikata delavcev radiodifuzije, dejal, da so trditve, da si večina ne želi biti vključena v sistem plač javnega sektorja, zavajanje, saj ankete sindikata kažejo, da si tega želi le manjši del, večinoma gre za novinarje TV Slovenija, drugi pa so kljub težavam zadovoljni in si želijo ostati v javnem sektorju. Sprememba statusa RTV SLO pa se mu zdi pravni in ekonomski eksperiment.

Peter Kosmač, predsendnik sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev, je dejal, da so se o zakonu izrekli v torkovi izjavi za javnost, je pa vseeno želel opozoriti na argumente, ki kažejo na zavrnitev zakona kot celote. Gre za določbo zakona, ki omogoča ogromne nagrade vodstvu zavoda ter oblikovanje kadrovskih kvot, ki bi ustvarile interni trg delovne sile in povzročile izumrtje nekaterih tradicionalnih poklicev.

"Zakon naj jasno definira vlogo regionalnih centrov"
Odgovorna urednica Radia Koper Maja Kirar je zakonodajalca pozvala, naj v zakonu o RTV SLO jasno definira vlogo regionalnega centra Koper. Na isto je opozoril tudi odgovorni urednik Radia Maribor Stane Kocutar, ki je dejal, da poslušalci in gledalci pogrešajo novice iz bližine, iz domačega kraja.

Maurizio Tremul, predstavnik italijanske narodne skupnosti v programskem svetu je poudaril pomembno vlogo regionalnih centrov in se zavzel za krepitev te vloge ter za imenovanje direktorja radia in televizije za avtohtoni madžarsko in italijansko narodno skupnost.

Sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič je opozoril, da ni zakonske podlage za izključevanje uslužbencev iz sistema javnega sektorja, predlagatelja zakona pa je pozval tudi, da naj sindikatom omogoči, da bi imeli v svetu RTV SLO svojega predstavnika.

Miran Lesjak, nekdanji odgovorni urednik Dnevnika in član ekspertne skupine, ki je sodelovala pri pripravi zakona, pa je dejal, da je v osnutku zakona prepoznal rešitve, ki jih je skupina podprla, rešitve, do katerih se skupina ni opredelila, saj so znotraj nje obstajala preveč nasprotujoča si mnenj, ter rešitve, do katerih se je skupina negativno opredelila, kar razume, saj gre vendarle za politični dokument, je dejal.

Zorn: Govorim kot žrtev in zasvojenec RTV-programov
Predstavnik madžarske narodne skupnosti v DZ-ju Laszlo Göncz je zastopal organizacijo narodne skupnosti. Opozoril je, da niso zadovoljni, da je v svetu RTV predviden le en član za obe narodni skupnosti, kar je korak nazaj.

Poslanec Andrej Magajna (SD), ki je tokrat zastopal koordinacijo neparlamentarnih strank, se je dotaknil nepravične delitve časa, ki je namenjen parlamentarnim strankam v primerjavi z neparlamentarnimi, in se ob tem vprašal, ali je s tem izpolnjena pravica javnosti do obveščenosti. Zavzel se je za pozitivno diskriminacijo neparlamentarnih strank.

Poslanec SDS-a Aleksander Zorn, ki je govoril v imenu poslanske skupine pa tudi kot "žrtev in zasvojenec RTV-programov", je opozoril, da je bilo v novem osnutku zakona marsikaj popravljeno, a je šlo le za določbe, ki bi na ustavni presoji tako ali tako padle. Dejal je, da je bil zdaj veljavni zakon potrjen na referendumu, kar je najvišja potrditev zakona v demokraciji.

Pisec zdajšnjega zakona o RTV SLO in poslanec SDS-a Branko Grims je poudaril, da je vloga RTV SLO informiranje javnosti in uresničevanje načela, da je to hiša slovenske kulture, zato je vsak korak h komercializaciji nedopusten. Sedanji zakon je omogočil ustanovitev parlamentarnega programa, ki je več kot le to, saj je nastalo novo uredništvo, ki na nov način izpolnjuje pravico javnosti do obveščenosti in novi zakon skuša po Grimsovem mnenju to uničiti. Dodal je, da iz zakona izginja vse, kar se dotika načel novinarske etike.

Ministrica Širca je ob koncu razprave dejala, da bodo pripombe, ki so bile podane, v nadaljevanju evalvirane in v določenih pogovorih tudi raziskane. Opozorila je, da so bile določbe zakona, ki govorijo o nagradah vodilnih, napačno interpretirane in da se bodo o tem, predvsem s sindikati, še pogovorili in raziskali, čemu takšne interpretacije. Dodala je, da se pravice manjšinam ne kršijo, se pa spreminja struktura financiranja, poleg tega pa se brez njihovega soglasja statuta RTV SLO ne more sprejeti.

15 vprašanj, na katera je skušala odgovoriti javna razprava
Predstavitev mnenj je med drugim skušala odgovoriti na vprašanja, ali osnutek ustrezno ureja nadzorne in upravne vloge medija, ali se s preoblikovanjem sledi namenu zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov, ali so merila za članstvo v organih RTV-ja ustrezna, ali jih je treba spremeniti ipd.

Osnutek med drugim spreminja tudi sestavo sveta RTVS-ja, ki bi po predlogu imel le 15 članov in spremembo sestave nadzornega sveta, v katerem naj bi sedelo sedem članov. Generalnega direktorja bi imenoval svet RTVS-ja, ki bi na njegov predlog potrdil tudi štiri člane uprave (peti bi bil generalni direktor). Uslužbenci RTV-ja bi izgubili status javnih uslužbencev, parlamentarni program pa bi bil v popolni pristojnosti državnega zbora.