Kot zagotavljajo na vladi, so spremembe uredbe pripravili na podlagi izkustvenih in strokovnih argumentov, ki jih uporablja tudi večina držav članic EU-ja. Foto: BoBo
Kot zagotavljajo na vladi, so spremembe uredbe pripravili na podlagi izkustvenih in strokovnih argumentov, ki jih uporablja tudi večina držav članic EU-ja. Foto: BoBo

Taka odločitev vlade o spremembi merila za ureditvena območja mest in drugih naselij, kjer se morajo pri novogradnjah graditi zaklonišča osnovne zaščite, namreč pomeni bistveno znižanje števila območij, kjer bo gradnja obvezna. Do zdaj je bilo tovrstnih območij 40, zdaj jih bo 16.

Prav tako se dviguje merilo za obvezno graditev zaklonišč osnovne zaščite v vzgojno-varstvenih ustanovah. Do zdaj je gradnja veljala za ustanove z več kot 50 otroki, odslej pa bo za ustanove z več kot 100 otroki. V stavbah, kjer izvajajo redno izobraževanje, se merilo z več kot 100 dviguje na več kot 200 udeležencev izobraževalnega programa. V stavbah za delo državnih organov se kot merilo določa 50 zaposlenih.

Slovenija manj ogrožena
Na vladi so se za spremembe uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč odločili kljub temu, da so sodobni viri ogrožanja, ki jih opredeljuje tudi resolucija o strategiji nacionalne varnosti, sicer kompleksni, vendar se je ogroženost Slovenije glede neposrednih oboroženih spopadov zmanjšala. Po mnenju vlade spremembe meril ne bodo vplivale na zmanjšanje varnosti za prebivalce. Bodo pa spremembe zmanjšale stroške gradnje objektov, kar bo po mnenju vlade prineslo določene prihranke predvsem lokalnim skupnostim, po oceni vlade milijon evrov letno.

Kot zagotavljajo na vladi, so spremembe uredbe pripravili na podlagi izkustvenih in strokovnih argumentov, ki jih uporablja tudi večina držav članic EU-ja.

Zaklonišča gradimo od leta 1973
Zaklonišča osnovne zaščite so namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Glede na svojo trdnost so primerna tudi kot zasilno prebivališče neposredno po potresu, ko se tla še niso umirila, piše na spletni strani uprave za zaščito in reševanje. Zgrajena so za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi.

V Sloveniji zaklonišča gradimo od leta 1973, zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite pa je po podatkih uprave 2.244, večinoma v urbanih središčih. V njih je skupno 348.537 zakloniščnih mest. Seznam zaklonišč je objavljen na spletni strani uprave za zaščito in reševanje.