Zakon prinaša nov način državnega vrednotenja nepremičnin. Foto: Radio Koper
Zakon prinaša nov način državnega vrednotenja nepremičnin. Foto: Radio Koper
DZ
Na odboru je bilo iz vrst koalicije slišati nekaj ostrih besed na račun predloga zakona. Foto: DZ/Barbara Žejavac


Cilj zakona je dobiti čim bolj kakovostno oceno tržne vrednosti nepremičnin, ki bo uporabna v različne namene, je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Po odločitvi ustavnega sodišča iz leta 2013 se posplošena tržna vrednost nepremičnin ne uporablja za davčne namene, se pa za mnoge druge, med njimi v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, za upravljanje javnega premoženja in razpolaganja s prostorom, za potrebe statistike ter za potrebe podeljevanja stanovanjskih hipotekarnih posojil.

Predlog zakona po njegovih besedah sledi opozorilom ustavnega sodišča, tako da so v zakonu (ne v podzakonskih aktih) opredeljena vsa merila množičnega vrednotenja in je zagotovljena pravna varnost lastnikov nepremičnin, saj bodo lahko tako kot stroka in občine sodelovali pri oblikovanju modelov vrednotenja in nato tudi ugovarjali pripisani vrednosti nepremičnine.

Odbor je predlog zakona, ki je oktobra prestal prvo branje v DZ-ju, v več členih dopolnil na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Ta je ugotovila, da dopolnila koalicije v veliki meri sledijo njenih pripombam, še vedno pa bi bil zakon v štirih vidikih lahko ustavno sporen.

Kršena bi lahko bila načelo zakonitosti (ker v zakonu po trenutnem predlogu med drugim ne bo taksativno naštetih po rabi istovrstnih skupin nepremičnin in podatkov o nepremičnini, ki vplivajo na določanje njene posplošene vrednosti, ne bodo določeni kriteriji za določitev vrednostnih con in pri nekaterih kriterijih za izbiro posamezne metode vrednotenja), splošno načelo enakosti (ker kmetijska in gozdna zemljišča vrednoti po namenski rabi, preostale nepremičnine pa po dejanski rabi), načelo zakonitosti delovanja javne uprave (predlog ne določa obsega in namena diskrecijske pravice organa vrednotenja glede uporabe podatkov pri oblikovanju modelov vrednotenja) in načelo pravne varnosti (zaradi predvidene uporabe nedoločenih pravnih pojmov), je ocenila služba.

Prožno ali neprožno vrednotenje
Tina Humar z ministrstva za finance je dejala, da so v zakon vnesli vse temeljne kriterije, da pa določenih elementov vrednotenja ni mogoče opredeliti v zakonu, ker potem vrednotenje ne bi moglo biti prožno - se ne bi moglo prilagajati razmeram na trgu, kar pa je bistvo za čim kakovostnejšo oceno tržne vrednosti. Tudi ustavno sodišče po njenih besedah v odločbi ni zahtevalo, da se v zakonu določijo vsi elementi vrednotenja.

Andrej Šircelj (SDS) je menil, da predlog ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča. V SDS-u so neuspešno predlagali, da bi odbor obravnavo tega predloga prestavil na čas, ko bo pripravljen tudi predlog zakona o davku na nepremičnine - zakon o množičnem vrednotenju bo namreč opredelil davčno osnovo za prihodnji davek. In če davčna osnova ne bo opredeljena določno, ampak "prožno", ne bo v skladu z ustavo, je poudaril Šircelj.

Po tem zakonu bo vrednost premoženja vplivala na npr. socialne transferje, če bo vrednost premoženja morebitnih upravičencev previsoka, poleg tega pa bo prihodnji davek prizadel tiste z nizkimi dohodki, ki bodo nato prisiljeni nepremičnine prodati, so menili v SDS-u.

Veber: To je množično razlastninjenje
Še bolj drastičen je bil Janko Veber (SD), ki je menil, da bi se moral zakon imenovati "zakon o množičnem razlastninjenju ljudi". Ker bo določal povprečno vrednost lastnine, bodo tisti, ki bodo imeli podpovprečno vrednost lastnine, plačevali več davka, tisti z nadpovprečno vrednostjo pa manj davka, je ocenil in menil, da bo veliko ljudi zaradi velike davčne obremenitve prisiljenih prodati nepremičnino. Ugotovil je, da bi bil lahko zakon pisan za tiste, ki naj bi imeli v davčnih oazah spravljenih 75 milijard evrov in bi nato pokupili te nepremičnine.

Alenka Bratušek (NP) je nasprotno menila, da zaradi tega zakona nihče ne bo ničesar prodajal. Treba je popraviti napake, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče, za morebitne izjeme, katerim sicer ni naklonjena, pa se odločiti po presoji teh podatkov.

KGZS: Naj se obdavči po potencialnem donosu
Predstavniki kmetijstva - področne komisije državnega sveta in kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) - so menili, da bi bilo treba stavbna zemljišča, ki so po dejanski rabi kmetijska ali gozdna, tudi vrednotiti kot kmetijska oz. gozdna in jih nato kot takšna tudi obdavčiti. Številni kmetje so namreč "na zalogo" spreminjali namembnost zemljišč, ker da postopki trajajo 10 let ali več. Predsednik KGZS-ja Branko Ravnik je navedel podatek, da je od 50.000 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč 30.000 hektarjev zemljišč po rabi dejansko kmetijskih. Predlagajo, da bi se kmetijska zemljišča vrednotilo po potencialnem donosu, ne tržni vrednosti.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh pa se je zavzel za enako obravnavo vseh, brez izjem. Tako v obrti in podjetništvu kot v kmetijstvu gre za gospodarsko dejavnost, je poudaril.

Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je tudi članica projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin, je glede kmetijskih zemljišč dejala, da naj bi bil cilj čim boljša ocena tržne vrednosti, bi se pa lahko različne okoliščine upoštevale pri odločanju o uporabi teh podatkov.

Božič je dejal, da so postopki za spremembo namembnosti nazaj v kmetijska zemljišča bistveno krajši; po oceni ministrstva jih je mogoče izvesti v šestih mesecih. Zavrnil je tudi očitek, da se želi pospeševati pozidava kmetijskih zemljišč - menil je, da bo ravno obratno, saj da bo morda sedaj kdo presodil, da ne potrebuje stavbnega zemljišča "na zalogo".
Video: Posnetek seje v dveh delih