V nasprotju s koalicijskimi strankami se z nujnim postopkom niso strinjali v SDS-u, NSi-ju in SNS-u, saj gre po njihovem mnenju za pomembni noveli, ki terjata redno obravnavo.

Vlada je na seji pred tednom dni potrdila predloga novel zakonov o množičnem vrednotenju nepremičnin in o evidentiranju nepremičnin. Z njima se rok za izvedbo množičnega vrednotenja z letošnjega poletja zamika na konec marca prihodnje leto, saj geodetska uprava potrebuje dodaten čas za pripravo modelov vrednotenja. Obvestila o novih vrednostih bi tako lastniki nepremičnin prejeli v aprilu 2020. Takrat bi lahko tudi začeli postopke za uveljavljenje posebnih okoliščin za posamezno nepremičnino.

Odlok o podpori proračunov

DZ obravnava tudi podlago za pripravo proračunov javnih blagajn do leta 2022. V novem srednjeročnem ciklu je še vedno načrtovana nižja rast izdatkov od rasti prihodkov. V večini poslanskih skupin bodo predlog podprli.

"V obdobju 2020‒2022 bo z odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020‒2022 zagotovljeno ohranjanje oz. postopno povečevanje javnofinančnega presežka," je navzočim na izredni seji DZ-ja povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Načrtovana rast izdatkov bo nižja od rasti prihodkov in od nominalne rasti bruto domačega proizvoda (BDP) ter pod povprečjem večletne rasti potencialnega BDP-ja, ki omogoča doseganje srednjeročne uravnoteženosti ter hkratno nadaljnje zniževanje javnega dolga, je dodal. Prihodki bodo v obdobju 2020‒2022 v povprečju rasli za okoli 3,9 odstotka, izdatki pa za 3,7 odstotka.

Potem ko je imela Slovenija leta 2018 javnofinančni presežek v vrednosti 0,7 odstotka BDP-ja in se bo letos predvidoma zvišal na 0,8 odstotka BDP-ja, je Bertoncelj danes napovedal njegovo nadaljnjo rast na 1,2 odstotka BDP-ja v letu 2022. Leta 2020 je načrtovan v vrednosti enega odstotka BDP-ja, leta 2021 pa v vrednosti 1,1 odstotka BDP-ja.

"Ves čas torej govorimo o presežkih, ti pa so posledica pozitivnih ekonomskih trendov, znižanja obrestnih mer ter tudi do leta 2018 zajezenih javnih izdatkov," je ugotavljal Bertoncelj.

Obravnavani odlok, o katerem bo glasoval DZ, določa tudi najvišje ravni javnofinančnih odhodkov v omenjenih treh letih ter ciljne salde in odhodke za vsako od štirih javnih blagajn posebej, državni proračun, občine ter pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Predlagani odlok je po Bertoncljevih besedah skladen s fiskalnimi pravili, po katerih morajo biti prihodki in izdatki v proračunu države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja. Vzpostavljeni pa so tudi ustrezni mehanizmi za hiter odziv, če se uresničijo tveganja, ki bi lahko ogrozila doseganje fiskalnega cilja, je dodal.

Podpora večine poslanskih skupin

V večini poslanskih skupin so napovedali, da bodo odlok, ki bo vladi služil kot podlaga za pripravo predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti letos jeseni, podprli. Nasprotujejo mu le v SDS-u in NSi-ju, pomisleke pa imajo tudi v Levici, katere poslanci se bodo glasovanja vzdržali.