Pred člani komisije, ki raziskuje štetje izbrisanih, je pojasnila, da med njenim mandatom ni nihče naročil ponovnega štetja izbrisanih, da pa so strokovne službe ministrstva, ki so želele pripraviti bolj strukturiran pregled, ugotovile, da dotakratna številka ne ustreza dejanskemu stanju.
Kresal: Spememba v številu tudi posledica novih tehnologij
Ugotovile so, da je prava številka 25.701 izbrisan, to svojo ugotovitev pa utemeljile z razlago, da je sprememba verjetno nastala zaradi vzpostavitve novega informacijskega sistema, spremembe upravljavca datotek in prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko, je popisala svoje videnje razlike med nekdanjim in zdajšnjim številom izbrisanih. Ob prvem štetju leta 2002, ko je bil minister za notranje zadeve Rado Bohinc, je bilo namreč izbrisanih 18.305.
Predsednik komisije Robert Horvat (SDS) je po tem odgovoru ministrice dejal, da številka ni ključna, se je pa vprašal, ali bi napačno štetje lahko povzročilo, da nekateri izbrisani ne bi bili deležni poprave krivic. Kresalova mu je odvrnila, da je bojazen o tem odveč, ker se postopki izbrisanih vodijo individualno. Tako nihče, ki ni upravičen do statusa, tega ne bo dobil; nihče, ki je do njega upravičen, pa ne bo ostal brez, je zatrdila.
Kresal: Stanje pravnomočno dosojenih odškodnin je nič
Hkrati je zavrnila še očitke, da dopolnilne odločbe izbrisanim ustvarjajo podlago za odškodninske zahtevke. Teh je bilo do zdaj vloženih 77, nobena tožba pa se po njenih besedah še ni končala z dosojeno odškodnino.
Ob koncu zaslišanja je izrazila pričakovanje, da bo "ta žalostna zgodba velike kršitve človekovih pravic enkrat za vselej zaključena", saj o nezakonitosti izbrisa po njenem ne more biti dvoma. Prav zato bi morali vprašanje le še reševati, ne pa o njem politično razpravljati, je sklenila.
Referendum o izbrisanih najprej na ustavno sodišče
Odbor DZ-ja za notranjo politiko pa je na drugi strani sprejel sklep, s katerim državnemu zboru predlaga, da na ustavno sodišče naslovi zahtevo po ustavni presoji pobude za referendum o noveli zakona o izbrisanih.
Kot je znano, je referendum predlagalo 31 poslancev SDS-a in SNS-a, nato pa so koalicijske stranke zahtevale ustavno presojo predloga.
Predtem je sicer potekala burna razprava. Kot je uvodoma v imenu predlagateljev zahteve po zakonodajnem referendumu povedal Branko Grims (SDS), je zakon nesprejemljiv, ker je utemeljen na laži, da ne bo imel posledic za državni proračun. Zakon ne predvideva omejitev glede izplačevanja odškodnin, nejasnost zakonskih določb pa prepušča prosto presojo upravnemu organu v zadevah, ki se tičejo človekovih pravic, kar je po njegovem protiustavno. Navsezadnje bodo z zakonom v privilegiranem položaju špekulanti in tisti, ki so delovali proti Sloveniji, celo kot agresorji, je dodal. Pojasnil je, da ne oporekajo popravi krivic, vendar je treba primere obravnavati individualno in preprečiti, da bi se okoristili špekulanti.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič je v imenu vlade ponovil, da gre pri zakonu za celovito urejanje pravic izbrisanih prebivalcev in da zakon ne predvideva izplačila odškodnin. Poleg tega je po njegovih besedah referendum, na katerem bi državljani odločali o človekovih pravicah neke manjšine, protiustaven.Podobno mnenje glede referenduma imajo tudi v koaliciji, kjer predlagajo njegovo ustavno presojo.
Za Mirana Potrča (SD) vsako nadaljnje zavlačevanje pri uveljavitvi zakona pomeni zavlačevanje protiustavnega stanja. Poudaril je, da danes presojajo zgolj protiustavnost morebitnega referenduma ter da lahko predlagatelji referenduma svoje zahteve glede domnevne neustavnosti zakona posredujejo naknadno ustavnemu sodišču.
Franco Juri (Zares) pravi, da koalicija s presojo zahteve po referendumu posledično predlaga tudi presojo zakona, zato je po njegovem paradoksalno, da se predlagatelji referenduma, ki dvomijo o ustavnosti zakona, bojijo ustavne presoje.
Za Silvena Majheniča (SNS) pa je referendum legitimna pravica spričo uveljavljanja argumenta moči v DZ. Odbor za notranjo politiko obravnava zahtevo za razpis referenduma o izbrisanih in zahtevo za ustavno presojo referenduma, komisija za štetje izbrisanih pa bo zaslišala notranjo ministrico.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje