V Združeni levici so prepričani, da je trenutna ureditev, po kateri je minimalna plača določena kot najmanjše mogoče izplačilo in ne kot najmanjša osnovna plača, neustrezna. V izplačilo so namreč pogosto všteti dodatki, kar pomeni, da je realna osnova znatno nižja od minimalne plače.

Na ZL-ju opozarjajo, da lahko zaposleni do zakonsko določene minimalne plače 804,96 evra bruto pridejo šele z dodatki. Dodatek za delovno dobo se pri prejemnikih minimalne plače všteva v njihovo končno plačo, tistim z višjo osnovno plačo pa dodatno prišteva k plači. "Tako pridemo do absurdnega položaja, kjer delavec začetnik dobi višji dodatek za delovno dobo kot nekdo, ki ima že 30 let delovne dobe, saj prvi prejema plačo le malenkost nad minimalno, drugi pa dodatka sploh ne dobi izplačanega," izpostavljajo v ZL-ju.

Mesec: Gre za elementarno pravičnost
Minimalna plača mora po njihovem prepričanju postati gola osnova, vsi dodatki pa se morajo k njej prištevati. V ZL-ju so pripravili predlog sprememb zakona o minimalni plači, s katerim bi spremenili definicijo minimalne plače in iz nje izločili vse dodatke, kot so dodatek za delovno dobo, dodatek za delovno uspešnost in dodatke, ki so določeni v kolektivnih pogodbah.

Kot je pojasnil vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec, je zahteva po izločitvi dodatkov iz minimalne plače zahteva po elementarni pravičnosti. "V času, ko so trgovine ustvarile 521 milijonov evrov letnega profita, in v času, ko bo samo zaradi gospodarske rasti v proračun za leto 2019 prišlo 281 milijonov evrov več, kot je vlada predvidevala, ni nobenega izgovora, da te pravičnosti ne bi tudi udejanjili," je poudaril.

V ZL-ju se poleg nove definicije minimalne plače zavzemajo še za uvedbo plačane bolniške odsotnosti za enoosebne samostojne podjetnike, s predlagano novelo zakona o inšpekciji dela pa želijo zaščititi agencijske in prekarne delavce v prikritih delovnih razmerjih, so zapisali.