Ob tem je opozorila, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavili, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve.

Geslo letošnjega srečanja, ki ga je organizirala komisija DZ-ja za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je bilo temu primerno in se je glasilo "Sloven'c, tvoja zemlja je zdrava ..., pa vendar mladi odhajajo".

Predsednik DZ-ja Dejan Židan je dejal, da naroda ne definira genetski zapis, ampak predvsem "spomin, jezik, kultura in zavedanje, da smo del skupnosti". Po njegovem mnenju nas zdaj ogrožata globalizacija in internacionalizacija, "vsako branje tuje knjige, ko bi lahko prebiral knjigo, ki je v slovenščini, vsak pogovor, ko ne uporabiš pristne in klene slovenske besede, ogroža naš obstoj kot naroda", je dodal.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je poudaril, da je bil tudi sam dolgo časa izseljen v Avstralijo. Dodal je, da v tujini ni lahko in da so ljudje, ki so šli po svetu, bridkost in osamljenost v tujini občutili na svoji koži. Poudaril je tudi, da slovenska zavest v matični domovini ni tako močna in visoka, kot je zavest na Aljaski, v Argentini, Avstraliji, in da se tam prostovoljno vzgajajo kultura, jezikovne šole in smučarski klubi.

Povabljeni govorci so še bili ustavni sodnik Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na univerzi Stanford v Kaliforniji, in soustanovitelj fundacije ASEF Jure Leskovec, asistentka v Evropskem parlamentu Nežka Figelj in sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič.

Zunaj meja Slovenije živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, ki se s tem še vedno identificirajo. To predstavlja okoli petino slovenskega naroda.