Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju, svoje otroštvo in mladost pa je preživel v Zagorju ob Savi. Po srednji ekonomski šoli je šolanje nadaljeval na ekonomski fakulteti v Mariboru, po diplomi leta 1973 pa se je zaposlil v podjetju IGM Zagorje. Na mariborski fakulteti je nadaljeval šolanje in leta 1981 magistriral na temo analize organizacijskega razvoja tipičnega gradbenega podjetja.

V začetku 80. letih je preživel leto dni v glavnem mestu Egipta Kairu, kjer je delal kot ekonomski svetovalec jugoslovanske ambasade. Naziv doktorja je osvojil leta 1986, z naslovom disertacije Vpliv dolžniške krize in pogojev Mednarodnega denarnega sklada na jugoslovanski denarno-kreditni sistem. Leta 1989 je nastopil funkcijo člana predsedstva SFRJ (Socialistična federativna republika Jugoslavija), 15. maja istega leta je postal predsednik predsedstva Jugoslavije, svoje predsedovanje pa je končal natanko po letu dni.

Samostojna Slovenija
Po burnem dogajanju v začetku 90. let, ko je v Evropi prišlo do velikih sprememb na političnem področju, je tudi Slovenija stopila na novo pot. Drnovšek je v tistih kočljivih časih igral pomembno vlogo, saj je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom, vodstvom nekdanje Jugoslavije in Jugoslovansko ljudsko armado. Za svoja prizadevanja je bil leta 1992 nagrajen z najvišjim državnim odlikovanjem Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Na čelu LDS-a
Drnovšek je leta 1992 postal predsednik stranke liberalnih demokratov, še isto leto pa je sprejel tudi odgovorno nalogo predsednika vlade. Slovenija kot novonastala država je morala šele poiskati svoje mesto na evropskem političnem zemljevidu. Smer je bila znana, Evropska unija, pot do nje pa veliko bolj negotova. Po izteku drugega mandata Milana Kučana in po devetih letih predsedovanja vladi je Drnovšek leta 2002 postal predsednik države.

Zasebno življenje
O zasebnem življenju Drnovšek ni veliko govoril. Njegov zakon z Majdo Drnovšek, s katero ima sina Jašo, ni trajal dolgo, potem pa ob njegovi strani nikoli ni bilo opaziti spremljevalke. Največ prahu je njegovo zasebno življenje dvignilo konec leta 2005, ko je Drnovšek priznal, da ima nezakonsko hči Nano Forte, za katero je izvedel šele za božič leto predtem. 24-letna Nana je sad zveze z Zagorjanko Darinko Forte, s katero pa potem dolga leta nista imela nobenih stikov.

V vlogi predsednika
Prvi dve leti predsedovanja sta najbolj zaznamovali dokajšnja odmaknjenost predsednika iz javnosti in njegova bolezen. Še ko je bil premier, so Drnovška operirali zaradi težav z ledvicami, leta 1999 so mu odkrili raka na ledvicah, zato so mu odstranili eno ledvico. Drnovšek je svoje delo opravljal proè od medijskih luči, tudi na prireditvah ga je bilo redko opaziti.

Preobrat v predsedovanju
Konec leta 2005 in leta 2006 pa je Drnovšek obrnil nov list v svojem predsedovanju. Začel je zahajati med ljudi, obiskoval je razne prireditve, svoj vpliv je izkoristil za opominjanje na številne probleme znotraj, predvsem pa tudi zunaj države. Svoja mednarodna prizadevanja je usmeril predvsem na reševanje krize v sudanski pokrajini Darfur. V svoji vlogi posrednika je sprtim stranem predstavil tudi mirovni načrt, obiskal je številne države, kjer je sogovornike prepričeval o nujnosti aktivne vloge celotne mednarodne skupnosti. Februarja 2006 je tudi formalno izstopil iz stranke LDS, v kateri je bilo njegovo članstvo po prevzemu predsedniške funkcije sicer zamrznjeno. Svojo pozornost je namenil predvsem Gibanju za pravičnost in razvoj.

"Ne razmišljam o tem, ali sem komu všeč ali ne", je dejal v nekem intervjuju in tako nakazal, da je zanj obdobje boja za naklonjenost volivcev minilo. V resnici pa je njegova priljubljenost narasla prav v času, ko se je, kot je zapisal londonski Times, prelevil iz "dolgočasnega tehnokrata" v aktivista, ki bi svet rad spremenil na bolje. Pri tem ni pomembno, koga ali kaj si je Drnovšek ob privzetju novega načina razmišljanja in delovanja vzel za zgled. Nesebičnost in pozitivna naravnanost sta gesli, ki sta dovolj univerzalni, da sežeta onkraj vsakršne specifične svetovnonazorske, filozofske ali religiozne usmeritve.

V času predsedovanja napisal štiri knjige
V tem obdobju se je Drnovšek prvič po izidu knjige Moja resnica (1996) resneje oprijel tudi pisanja. Misli o življenju in zavedanju, Zlate misli o življenju in zavedanju, Bistvo sveta in Pogovori so dela, v prvi vrsti namenjena premisleku. Seveda pa ni ostalo zgolj pri besedah; Drnovšek je večkrat poudaril, da so v Gibanju za pravičnost in razvoj dobrodošli predvsem tisti, ki želijo na kakršenkoli način pomagati, bodisi s pomočjo bolnim in ostarelim, z ekološkim delovanjem in skrbjo za živali ali z iskanjem rešitev za večjo socialno pravičnost.

Predsednik Drnovšek je večkrat poudaril: svet potrebuje nove vrste politike, če nič drugega, zaradi grozečih podnebnih sprememb, ki predstavljajo doslej morda najhujšo grožnjo življenju na Zemlji. Na svoj način je vlogo takega politika skušal prevzeti sam, in to v času, ki morda ni bil dovolj pripravljen na nestandardnega državnika, ki bi želel storiti kaj več od stresanja fraz na proslavah in rokovanja s pomembnimi možmi. Drnovšek pri tem ni vselej naletel na razumevanje; toda vsem, ki so se kdaj v imenu kake izvirne ideje postavili po robu povprečnosti in pri tem naleteli na težave, je pustil jasno sporočilo: "Pogum!".