V drugi polovici aprila bo finančno ministrstvo z interesnimi združenji in sindikati opravilo nov krog posvetovanj o davčnem prestrukturiranju, medtem pa pripravilo tudi izračune finančnih posledic. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa so ugotovili, da je znižanje davčnega primeža za visoko izobražene eden redkih ukrepov, ki ima pozitivne učinke neposredno po uvedbi, v nasprotju z drugimi strukturnimi ukrepi, pri katerih se pozitivni učinki pokažejo šele po od petih do desetih letih.

Simulacija: Pozitivno, a zanemarljivo
Vodilo finančnega ministra je znižati obdavčitev najbolj produktivnih in tako izboljšati konkurenčnost. Umar je proučil vpliv pri plači 2.500 evrov oziroma 167 odstotkih povprečne plače. V Sloveniji je ta obdavčena z dobrimi 46 odstotki, toliko kot v povprečju Evropske unije, medtem ko je v t. i. Višegrajski skupini obdavčitev nižja za pet odstotnih točk. Učinki nižje obdavčitve so pozitivni, vendar zanemarljivi.

Omejitve modelske simulacije
Aleš Delakorda iz Umarja je pojasnil: "Učinki, ki smo jih dobili na podlagi simulacije modela, so precej podcenjeni. Je pa še ena zanimivost: v primerjavi z vsemi drugimi strukturnimi ukrepi je prav ta tisti, ki da pozitivne učinke že na kratek rok."

BDP bi se namreč povečal za desetinko odstotka, in to neposredno po uvedbi, potem pa bi vpliv izzvenel. Izid torej napeljuje na sklep, da je znižanje obdavčitve najbolj produktivnih zgrešeno. Nikakor, pravi Delakorda, znova je treba upoštevati tudi omejitve modela, saj je problematičnost zdajšnje obdavčitve izrazitejša nad testiranim 1,7-kratnikom povprečne plače.

"Težava so višje plače. Drugič, takšnega ukrepa ne bi bil udeležen samo ozek krog zaposlenih, kot je predpostavljeno v modelu, temveč širši krog."

Zaposlenost v tej izobrazbeni skupini, med inženirji in naravoslovci, bi se povečala za 0,6 odstotka, vpliv na skupno zaposlenost pa bi bil zanemarljiv. Znova so omejitve v modelu, pojasnjuje Delakorda. "Povečanje zaposlenosti v tej skupini bi se verjetno prelilo tudi v druge zaposlitvene skupine, zato bi bil v realnosti učinek najbrž bolj pozitiven, kot ga kažejo modelske simulacije."

Od davčnega prestrukturiranja je mogoče pričakovati zmerne pozitivne učinke. S precejšnjo gotovostjo pa lahko rečemo, da je ta ukrep izbran zato, ker je eden redkih s takojšnjim neposrednim učinkom.