Usmiljeni pogled se mora namreč najprej obrniti vase, namesto govorjenja o tem, kaj vse bi morali storiti drugi, se mora človek, ki resnično želi spremeniti ta svet, vprašati, kaj je pripravljen narediti sam za večje spoštovanje do stvarstva in kaj je pripravljen narediti za večje spoštovanje do človeka, je med osrednjo mašo na Brezjah poudaril ljubljanski nadškof.

"Ali smo še narod, ki se veseli življenja? Ali smo narod, ki se veseli svojih otrok? Ali smo narod, ki svojim otrokom omogoča preživetje? Ali smo narod, ki tistim, ki so spočeti med nami, dovoli tudi, da se rodijo med nami," se je vprašal Zore in dodal, da ima včasih občutek, da je "našemu narodu bolj pomemben medved v kočevskih gozdovih kakor pa otroci, ki v nemem kriku umirajo med nami, ker smo nehali biti usmiljeni, ker nočemo biti usmiljeni".

"Pravičniška drža ne more nič spremeniti"
"Kako pravičniški smo lahko, ko razgaljamo različne oblike izkoriščanja in krivic v svetu. Kako pretanjen občutek za pravico lahko pokažemo takrat, ko se bodisi v medijih bodisi v osebnih pogovorih ukvarjamo s tem, kar se dogaja v tretjem svetu ali pa v tistih državah ali sistemih, ki nam zaradi ideoloških očal, ki jih nosimo, niso blizu, in zato brezobzirno kažemo s prstom nanje," je nadaljeval.

Ob takšni pravičniški drži se po Zoretovih besedah ne more nič spremeniti, saj s takšnim načinom govorjenja o izkoriščanju stvarstva in človeka ostajamo do konca neusmiljeni, svet pa postaja vedno hladnejši in življenje vedno težje. "Začeti moramo torej drugače. Dokler bomo spreminjali svet, ki je tam daleč, nekje zunaj, toliko časa se ne bo nikjer nič spremenilo. Dokler bomo govorili samo o tem, kakšen je naš sosed, bodo zidovi med nami z vsako besedo postali nekoliko višji," je opozoril.
Sporočilo veselja
Zore je poudaril, da je za današnji praznik ključno sporočilo veselja, "kajti Marijino vnebovzetje je za vse nas sporočilo, da se naše življenje ne izteka na tej zemlji, ampak da smo rojeni za večnost, in to mora osvoboditi človeka tudi na tej zemlji".

Zoretovim besedam je na Brezjah prisluhnilo okoli 3.500 ljudi. Številni so prišli na Brezje, da bi se zahvalili Mariji za uslišane prošnje ali da bi se nanjo obrnili z novimi prošnjami. Na tisoče vernikov je na Brezje prišlo že v soboto in nedeljo, ko se je zvrstilo več svetih maš.

Škofje: Marijino vnebovzetje praznik upanja
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja je slovesno po cerkvah po vsej Sloveniji, številni verni pa so se odpravili v romarska središča. V osrednjem štajerskem Marijinem svetišču na Ptujski Gori je maševal mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl, ki je dejal, da je Marija prva doživela polnost odrešenja in je z dušo in telesom pri Bogu. Nadškof Cvikl se je dotaknil tudi sprave z besedami, da se ne bo nič spremenilo, če se ne spremenimo mi sami in postanemo boljši. Družba bi tako postala bolj človeška, v službi skupnega dobrega, ko bo v ospredju resnica, skrb za okolje, za družine, mladino, s čutom za rojake.

Murskosoboški škof Peter Štumpf je v cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču poudaril pomen usmiljenja. "Tam, kjer je usmiljenje, tam je življenje. Tam, kjer ni usmiljenja, nastopita sovraštvo in nasilje in končno tudi smrt," je opozoril. Dodal je: "Zaman je načrtovati strategije proti terorizmu in sovraštvu, če ne načrtujemo, kako se bomo borili proti grehu, ki ogroža in uničuje vse, kar je dobro za ljudi. In kaj je največje dobro? To, da živimo v miru in veselju s seboj in z drugimi in da po smrti v Kristusu stopimo v večno slavo neskončno usmiljenega Boga."

V Marijini baziliki v Petrovčah je mašo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, koprski škof Jurij Bizjak v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti gori, novomeški škof Andrej Glavan pa v novomeški stolnici.

Katoličani praznujejo Marijino vnebovzetje
Pri slovesnih mašah v Sloveniji so še posebej veliko ljudi pričakovali v Marijinih romarskih svetiščih, kjer so maševali slovenski škofje.

Romanja so potekala že v soboto in nekateri so noč prebedeli ob skupni molitvi. V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Nadškof Zore je slovesno mašo in procesijo popoldne daroval tudi v romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti na Dolenjskem. Mariborski nadškof in metropolit Alojz Cvikl je dopoldne maševal na Ptujski Gori, še pred bogoslužjem pa je bila molitvena ura s prošnjo za varstvo pred terorističnimi napadi in za preprečitev sovraštva.

Marijino vnebovzetje je največji cerkveni Marijin praznik, in čeprav gre za enega najstarejših Marijinih praznikov, katerega prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem, pa je versko resnico, da je bila Marija "po končanem zemeljskem življenju s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo", šele leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII.

Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje oziroma Marijino zaspanje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 13 dni pozneje, 28. avgusta. V Sloveniji je 15. avgust od leta 1992 tudi dela prost dan.

Zakaj imata Marija in njeno življenje v Katoliški cerkvi in med verniki tak pomen? Prav tako je slovensko krščanstvo že stoletja tesno povezano z Marijo. Med vsemi cerkvami na Slovenskem jih je več kot 400 posvečenih prav njej. Romanja v njeno zavetje pa so stalnica vsakega upajočega človeka. Več o vlogi Marije v Cerkvi in njeni povezanosti s slovenskimi verniki si lahko ogledate v spodnjem posnetku oddaje Sveto in svet.

Čaščenje Marije ima pri Slovencih in drugih narodih dolgo zgodovino. K njej so se verniki zatekali tako ob veselih trenutkih, še bolj pa v težavah, ob bolezni. Ob praznikih pa so se ji s pesmijo za prejeto milost zahvalili. Tudi za osrednji Marijin praznik, 15. avgusta, so skozi stoletja nastale skladbe različnih glasbenih ustvarjalcev – bolj ali manj imenitne, med njimi pa so tudi take v ljudskem duhu ali celo nastale med ljudstvom, brez znanega avtorja. Take in drugačne poslušajte v oddaji Musica sacra, ki jo pripravlja Polona Gantar.