"Upanje človek potrebuje bolj kakor lačni kruh, žejni vodo, bolni zdravilo. Brez upanja se namreč nebo zapre. Brez upanja se obzorja stemnijo. Brez upanja človek nima jutrišnjega dne in brez upanja življenje nima prihodnosti. Brez upanja smo ujeti v danes in v snov," je dejal Zore.

"Ko se odpovemo upanju, se razdivja človekov sebični jaz, v katerem vidi samo še samega sebe in svoje potrebe. Brez upanja počasi in velikokrat nezavedno oblikujemo svet, kakršen je naš – poln zvenečih besed o človeku in brez resničnih dejanj za človeka. Brez upanja se življenje izprazni," je opozoril.

Sorodna novica "Češčenje Marije ima pri Slovencih prav posebno mesto"

Poudaril je, da morajo biti kristjani in vsi ljudje dobre volje, ki živijo iz evangelija Jezusa Kristusa, ljudje upanja. "Kadar živimo iz upanja, takrat smo na strani življenja, na strani človeka in njegovega dostojanstva, takrat smo na strani pravičnosti in spoštovanja; in vsega tega počnemo ne zato, ker bi bili proti komu, ampak z vsemi svojimi močmi, podprti z upanjem, skušamo izpolnjevati Božjo voljo in poslanstvo, ki nam je bilo zaupano," je dejal.

Ob tem se je zahvalil vsem, ki si na različne načine prizadevajo za to, da bi kot družba postali odprti za življenje, ter vsem, ki si prizadevajo, da bi vsi otroci imeli enake možnosti za razvoj vseh njihovih sposobnosti, zlasti na področju šolanja in izobraževanja. "Zahvaljujem se vam, da zahtevate pravičnost za vse; vsem, ki si prizadevate, da bi bila izpolnjena ustavna odločba o financiranju zasebnih šol," je poudaril.

Maši prisluhnilo več tisoč ljudi

Zoretu je pri maši prisluhnilo več kot 5.500 ljudi z vseh koncev Slovenije in tudi tujine, številne vernike pa na Brezjah pričakujejo še popoldan. Na praznični dan Brezje vsako leto obišče več kot 10.000 ljudi, je povedala vodja tamkajšnjega romarskega urada Andreja Eržen Firšt, ki je vesela, da njihovo število iz leta v leto narašča.

"Vidimo, da je pomen tega praznika za slovenski narod precej velik," je poudarila. Marijino vnebovzetje je v verskem izročilu globoko zakoreninjeno. "Ta praznik nam daje upanje, da bomo tudi mi nekoč dosegli nebesa," je povedal rektor svetišča na Brezjah in gvardijan frančiškanskega samostana Robert Bahčič.

Spomnil je, da so v preteklosti ljudje na ta dan veliko romali, v zadnjih 15 letih pa se število romarjev, ki peš prihajajo na Brezje, znova povečuje. Vsak romar ima svojo zgodbo in pride z določenim ciljem, običajno zaradi molitve, prošnje ali zahvale. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic, slovensko Marijino narodno svetišče na Brezjah pa je zaradi izpričanih čudežnih ozdravitev že stoletje in pol glavno romarsko središče vernih Slovencev.

Vse več romarjev

Povečano število romarjev so na Brezjah ob bližajočem se Marijinem prazniku opazili že pretekli konec tedna. Ves konec tedna so sprejemali skupine romarjev, ki tradicionalno pred praznikom peš pridejo na Brezje. Vsako leto se dva dneva pred velikim šmarnom pri Mariji Pomagaj zberejo tudi romske družine iz vse Slovenije. Letos so našteli več kot 350 Romov.

Praznovanje Marijinega vnebovzetja je zaradi velikega števila ljudi precejšen organizacijski in logistični zalogaj. Pri zagotavljanju prihoda obiskovalcem pomaga policija, na prizorišču pa jim je v pomoč tudi malteški viteški red. Na samem prizorišču pri zunanjem oltarju so že pred nekaj leti postavili streho, da ljudem olajšajo spremljanje maše, letošnja novost pa je bilo tolmačenje maše za gluhe in naglušne z znakovnim jezikom.

Štumpf spomnil na turniško Marijo

Ob katoliškem prazniku Marijinega vnebovzetja so v večjih Marijinih svetiščih maševali škofje. Soboški škof Peter Štumpf je v pridigi spomnil na turniško Marijo, brez katere ne bi bilo združitve Prekmurja z matičnim narodom.

"Praznik Marijinega vnebovzetja obhajamo v zarji sobote 17. avgusta, ko se bomo v Beltincih pri sveti maši Bogu zahvalili, da so se naši slovenski predniki pred 100 leti združili z matičnim narodom. Jožef Klekl st. namreč meni, da brez turniške Marije pod Logom nikakor ne bi prišlo do tega dogodka. Prekmurski Slovenci so namreč močno zaupali v Marijino pomoč v takratnih težkih in negotovih časih," je, kot so sporočili iz Slovenske škofovske konference, povedal Štumpf in dodal, da niso ostali v postelji svoje ležernosti, ampak so v svojem narodnem prebujenju vstali, da stopijo k matični domovini Sloveniji.

Zato bo sveta podoba Marije pod Logom po njegovih besedah poromala v Beltince. Njen prostor bo ob oltarju, kjer bodo obhajali sveto mašo. Po njegovem mnenju "potrebujemo Marijino varstvo in priprošnjo" tudi na ta veliki dan. Kot je opozoril, je tudi ob tej obletnici mnogo reči negotovih, še zlasti takrat, ko gredo mimo resnice o božjem delovanju v naši narodni zgodovini.

"Nikdar se nobena stvar ne konča dobro za nas, če ni okrepljena z božjim varstvom in blagoslovom. Lahko so dogodki še tako lepi in veličastni, se brez Boga hitro zagrenijo ter za seboj puščajo razočaranje in celo sprtost, za katerima pa vedno stoji in deluje hudobni duh," je med drugim v pridigi v Turnišču poudaril Štumpf.

Cvikl: Praznik, ki vernike polni z upanjem

Mariborski nadškof Alojz Cvikl je prav tako poudaril vsebino današnjega praznika, ki vernike napolnjuje z upanjem. V pridigi na Ptujski Gori je poudaril, da katoličane vsebina današnjega praznika napolnjuje z upanjem, "tudi če živimo v svetu, ki je večkrat zelo razburkan in živahen, tako zelo, da se naši upi večkrat razblinijo v nič".

Ob voditeljih tega sveta ima Cvikl večkrat občutek, da ne iščejo skupnega dobrega in jim ne gre za dobro ljudi, h katerim so poslani, ampak prej iščejo svoje koristi ali koristi strank, ki jim pripadajo. "Marsikdaj se nam zdi, da smo samo številke in sredstvo v rokah drugih, da ne moremo narediti nič, da bi se stvari spremenile na boljše," je dejal.

Dodal je, da današnji praznik jasno kaže, da je v ozadju vsega vendarle veliki načrt "božje ljubezni" in da se ta načrt uresničuje, četudi kdaj po naših merilih počasi, a vendar dosledno. "To dojemamo kot odrešenjski načrt. Nebeški oče, ki je glavni akter tega načrta, ima čut za majhne, revne, prezrte, potisnjene na obrobje, na ljudi brez besede in vpliva," je sklenil Cvikl.