Na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v okviru kampanje pred referendumom o pokojninski reformi so govorili o vplivu smernic na slovenskem trgu dela na pokojninski sistem. Zatrjujejo, da sta edina rešitev za pokojninsko blagajno in njeno vzdržnost ustvarjanje novih delovnih mest in hiter vstop mladih na trg dela.

Zorko meni, da je veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dober in da je začel kazati pozitivne učinke. Novega zakona po njegovem mnenju ne potrebujemo.

Osnova pokojninskega sistema
Goran Lukič, strokovni sodelavec ZSSS-ja, je zatrdil, da je trg dela osnova vsakega pokojninskega sistema. "Prav tako pa je pomembno, da država mladim omogoči čim hitrejši vstop na trg dela, saj hitreje ko nekdo vstopi na trg, prej začne prispevati v pokojninsko blagajno in tudi več prispeva," je pojasnil in dodal, da imamo v Sloveniji veliko število preizobraženih nezaposlenih, ki bi prav tako prispevali več, če bi imeli delo.

Pokojninska blagajna bi bila za okoli 175 milijonov evrov bogatejša, če bi znižali brezposelnost na raven iz leta 2008, je prepričan. Če bi dosegli 75-odstotno stopnjo zaposlenosti moških in žensk v starosti od 20 do 64 let, pa bi bilo dodatnih letnih prihodkov v pokojninsko blagajno za okoli 223 milijonov.

Slovenska vlada se s predlagano reformo pokojninskega sistema po Lukičevih besedah oddaljuje od stockholmskega cilja in ciljev Evropa 2020, ki določajo 75-odstotno zaposlenost.

Glavni odmik od evropskih ciljev je po njegovem mnenju podaljševanje delovne dobe, ki bo srednjeročno nacionalne kazalnike Slovenije še poslabšalo. "Nerešen bo problem nizke zaposlenosti, ki se bo ob odmikanju upokojitvene starosti le še razširil na več generacij, s tem pa tako relativno kot absolutno povečal," je pojasnil Lukič in poudaril, da bodo v tem primeru v najslabšem položaju starejši nižje kvalificirani delavci, ki v večini pri 60 ne bodo mogli več opravljati svojega dela.