Na državni žalni slovesnosti v spominskem parku Teharje pri Celju je Drnovšek položil venec v spomin na žrtve povojnih pobojev.

Proti totalitarizmu vseh vrst
V govoru je dejal, da vojne nikoli niso črno-bele in da se grozodejstva dogajajo še danes. Vsi bi si morali prizadevati proti vojni, krvavim revolucijam in totalitarizmu vseh vrst, spore pa urejati na miren in demokratičen način s pravnimi sredstvi. Zato tudi gradimo demokratično evropsko skupnost, je dodal Drnovšek in se zavzel, da se vsem žrtvam vrne dostojanstvo vsaj v smrti, saj je prišel čas za odpuščanje in spravo.

Dolgo zamolčana resnica
Drnovšek se je spomnil tudi tistih, ki so biti ubiti brez ugotavljanja krivde, brez sodnih procesov in so zakopani po številnih grobiščih v Sloveniji. "Desetletja smo proslavljali samo svetle zmage nad okupatorji in domačimi izdajalci, temne strani revolucionarne zmage pa so bile zamolčane. Velika večina Slovencev o tem ni vedela nič. Dolgo časa je le slutila človeško tragedijo," je povedal Drnovšek.

Krivi revolucionarni voditelji
Po njegovih besedah ta zločin ne bremeni številnih partizanov, ki so se pogumno bojevali proti okupatorju in tisoči plačali s svojim življenjem. Zločin prav tako ne bremeni večine ljudi, komunistov, ki so si želeli bolj pravične družbene ureditve. Bremeni pa revolucionarne voditelje, ki so bili brez vesti pripravljeni pobiti na tisoče ljudi, ne glede na njihovo dejansko krivdo, je v slavnostnem govoru še dejal Drnovšek.

Žalne slovesnosti, ki jo je spremljal bogat kulturni program, so so udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, ministri v slovenski vladi in diplomatski zbor. V imenu državnega zbora je bil navzoč podpredsednik DZ-ja Marko Pavliha.

Spomenik državnega pomena
Spominski park Teharje so odprli oktobra lani. Zasnoval ga je arhitekt Marko Mušič. Vrednost ureditve največjega tovrstnega spomenika v Sloveniji je znašala okrog 500 milijonov tolarjev. Slovenska vlada ga je razglasila za kulturni spomenik državnega pomena prve kategorije.

Različni podatki o žrtvah
Na Teharjah je nova povojna oblast sredi maja 1945 organizirala kazensko taborišče, kamor so po nekaterih podatkih prepeljali do 5.000 domobrancev, vrnjenih s Koroškega, čeprav se številke razlikujejo. Številne so kmalu zatem usmrtili. Po nekaterih navedbah naj bi bil konec maja 1945 v taborišče pripeljan še Rupnikov bataljon.