ZSSS želi tudi zaostritev pogojev za samozaposlovanje, saj to ne sme biti v službi izboljševanja statistik, povezanih s številom brezposelnih. Poleg tega je treba po Zorkovih besedah zagotoviti, da bo samozaposlitev resnično svobodna izbira, ne pa posledica pritiska. Foto: MMC RTV SLO
ZSSS želi tudi zaostritev pogojev za samozaposlovanje, saj to ne sme biti v službi izboljševanja statistik, povezanih s številom brezposelnih. Poleg tega je treba po Zorkovih besedah zagotoviti, da bo samozaposlitev resnično svobodna izbira, ne pa posledica pritiska. Foto: MMC RTV SLO
Zavod za zaposlovanje
Zorko je kritičen do zavoda tudi zato, ker ljudi - številni imajo samo četrto ali peto stopnjo izobrazbe in so brez ustreznih znanj - na samozaposlitev ne pripravi ustrezno. Foto: MMC RTV SLO/Aleksander Kolednik

Interes za dodelitev subvencije za samozaposlovanje je v zadnjih letih velik, lani se je tako s subvencijo samozaposlilo 5.100 ljudi, približno 300 ljudi pa se je samozaposlilo brez subvencije.

Potem ko je zavod za zaposlovanje v sredo objavil, da bo konec avgusta znova razpisal subvencije za samozaposlitev in za to namenil 9,5 milijona evrov, so na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozorili, da je samozaposlitev pogosto posledica pomanjkanja drugih možnosti in zlorabljenega načela, "da je važno, da imaš delo in da delaš".

To je pogosto pot v revščino, je poudaril predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. "Samostojen si samo v revščini." Po njegovih besedah so namreč prav samozaposleni in zaposleni za določen čas tisti, ki prvi občutijo težave podjetja. Pogosto so tudi diskriminirani in izkoriščani.

Delodajalec prenese odgovornost na delavca
Za delodajalca je takšen način kamufliranja sicer povsem rednega delovnega razmerja, saj samozaposlena oseba pogosto opravlja iste naloge kot zaposleni, zelo priročen, ker prenese celotno breme plačevanja socialnih prispevkov na delavca, "sam pa si poleg tega opere roke, kar se tiče odgovornosti do delavca z naslova socialnega zavarovanja", pa opozarja sindikalist Goran Lukič.

Težave samozaposlenim povzroča tudi nedisciplina naročnikov njihovih storitev, zato so pogosto prisiljeni najeti kredite, ki pa po besedah Andreja Zorka niso namenjeni razvoju dejavnosti, temveč preživetju. Samozaposleni namreč za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem - s hišo, avtomobilom in drugimi stvarmi.

Slabša zdravstvena varnost?
Prav tako samozaposleni v primeru bolezni 30 dni niso upravičeni do nadomestila za bolniško odsotnost, nato pa sicer vstopijo v sistem zdravstva, a so zneski od države nizki, je še na vidik negativnih posledic tega statusa opozoril Semolič. Lukič pa je ob tem spomnil, da so bili pred časom glavni uporabniki storitev dveh ambulant v Sloveniji, kjer lahko pomoč najdejo pacienti brez zavarovanja, delavci migranti, danes pa tam opažajo zlasti porast samozaposlenih.

Vzpostavijo naj se merila
In čeprav na zavodu za zaposlovanje program samozaposlovanja ocenjujejo kot zelo uspešnega ter izpostavljajo, da je zanimanja vse več, so sindikalisti prepričani, da je razlog za to predvsem v pritiskih delodajalcev, ki delo nudijo le na ta način. Ravno zato se v ZSSS-ju zavzemajo za vzpostavitev indikatorjev, prek katerih bo mogoče določiti, kdaj gre za delo, ki ga lahko opravlja delavec, in kdaj za samostojno opravljanje dejavnosti. "Če definicije ne bo, se bo samozaposlene še naprej zlorabljalo," meni Zorko.

Zavod nima vzvodov za preverjanje delodajalca
Na trditve sindikalistov se je odzval namestnik generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Zoran Kotolenko, ki je prepričan, da nobeno delo ne vodi v revščino, "saj nekdo, ki dela, zaradi tega gotovo ni bolj reven". Ministrstvo za delo s spodbujanjem samozaposlovanja po njegovih besedah podpira predvsem brezposelne osebe, ki želijo udejaniti neko podjetniško idejo.

Strinja se sicer, da je situacija na trgu dela včasih takšna, da so delodajalci zaposlene spodbujajo k samozaposlitvi. "To dogaja mimo države in da mi nimamo vzvodov, da bi tukaj lahko vplivali", odgovarja, ker je zaposlovanje stvar dogovora med delodajalcem in tistim, ki se zaposluje. Ob tem pa je še poudaril, da se je potrebno zavedati, da je v tržnem gospodarstvu nastajanje in umiranje poslovnih subjektov nekaj popolno normalnega.

Interes za dodelitev subvencije za samozaposlovanje je v zadnjih letih velik, lani se je tako s subvencijo samozaposlilo 5.100 ljudi, približno 300 ljudi pa se je samozaposlilo brez subvencije.