V predvolilnem soočenju pred nadomestnimi županskimi volitvami za župana Ljubljane je stališča do težav in rešitev, ki jih ima glavno mesto države, soočila sedmerica od osmih kandidatov za ljubljanskega župana.

Teme soočenja, ki ga je vodil Slavko Bobovnik, so bili poleg dolgov prestolnice tudi ureditev prometa, onesnaženost zraka, grožnja poplav, kulturni spomeniki ter drugo. TV Slovenija je gostila Mojco Kucler Dolinar (NSi in SDS), Zorana Jankovića (Pozitivna Slovenija), Vita Rožeja (Zares), Jožefa Jarha (Stranka enakopravnih dežel), Gregorja Škerla (Humana Slovenija), Miho Jazbinška (Zeleni) in Matjaža Glavana (SLS). Jože Drnovšek (Naprej Slovenija) se soočenja ni udeležil. Novega župana izbira 13 odstotkov Slovencev.

Prazna in predraga stanovanja
Tema pogovora je bila tudi stanovanjska problematika. V Ljubljani je 30 tisoč praznih stanovanj, mlade družine pa naj bi zaradi visokih stroškov odhajale v sosednje občine. Kaj so o tem dejali kandidati?

Mojca Kucler Dolinar je opozorila, da ne odhajajo le mlade družine, ampak tudi podjetniki, zato predlaga oblikovanje fonda stanovanj s primernimi najemninami. Vito Rožej pa bi prazna stanovanja obdavčil, a je opozoril, da je to treba narediti na ravni države.

Tudi Gregor Škerl se strinja z obdavčitvijo praznih stanovanj, pri čemer je dejal, da bi obdavčil celotno neuporabljeno infrastrukturo. Matjaž Glavan meni, da se je v Ljubljani v preteklosti preveč gradilo in to tam, kjer ni bilo potrebno, med drugim v industrijskem delu.

Zoran Janković se ni strinjal, da mlade družine odhajajo, kot je dejala Kucler Dolinarjeva, saj je imela Ljubljana v zadnjih letih prirast. Dejal je, da je treba dati na trg več stanovanj, kar bo znižalo ceno, in izrazil prepričanje, da lahko s povečanjem ponudbe cena pade pod 2.000 evrov na kvadratni meter.

Miha Jazbinšek pa je opozoril, da je mesto "naredilo napako", ker se niso zgradili študentski domovi na Vojkovi ulici, in se vprašal, zakaj vsi stanovanjski skladi gradijo tržna stanovanja, in ne neprofitnih, ki bi bila cenejša. Jože Jarh meni, da kakovost življenja pada zaradi prometa in slabega zraka, zato bi uvedel moratorij za gradnjo, dokler so stanovanja še prazna. Zato pa bi stimuliral prodajo stanovanj.

Zadrževalniki, zakopani odvajalni jarki ...
Ljubljano so zdramile tudi hude poplave, ki so jo prizadele pred dvema letoma. Kandidati so poudarili predvsem pomen čiščenja odvodnih jarkov in izlivov vode po Barju ter predstavili svoje poglede na gradnjo zadrževalnikov.

Rožej je poudaril, da je težava predvsem v tem, da so bili nekateri jarki tudi namerno zasuti ali prekopani, zato se je voda ob poplavah razlivala, kjer se je pač lahko, saj ni mogla odteči. Država je imela hkrati premalo posluha za problematiko in ni želela zgraditi zadrževalnikov. Širitev strug po njegovem mnenju ni rešitev, saj se lahko poplave pojavijo drugje, zato sam podpira gradnjo zadrževalnikov.

Gregor Škerl je dejal, da v obdobju, ko so za čiščenje jarkov skrbeli kmetje sami, ni bilo težav, ko pa je stvar prešla pod državo, so se stvari zapletle: "Jarkov se ne čisti, so vedno manjši." Rešitve so v odkopu zakopanih kanalov in postavljanju novih ramp za vodo na Barju.

Jazbinšek je povedal, da je treba Mali graben podvojiti, a izpostavil, da ima tam zemljišča v "lasti gospod župan". Izpostavil je, da so v poplavne načrte premalo vključeni Ljubljansko barje in njegove značilnosti.

Mojca Kucler Dolinar je prepričana, da zadrževalnik ne bi pomenil bistvene razlike, zato je treba predvsem čistiti kanale in povečati pretočnost Gradaščice. Predimenzionirani zadrževalniki niso rešitev, je dejala.

Dolgovi Ljubljane: Kako financirati projekte?
Tema soočenja so bili tudi dolgovi glavnega mesta. Ljubljana je zadolžena za 130 milijonov evrov, v skladu z zakonom pa se lahko zadolži za dodatnih 40 milijonov evrov. V oddaji so kandidatom ponudili tri možnosti reševanja zadolževanja Ljubljane: brez zadolževanja ob le najnujnejših projektih, izkoriščanje možnosti dodatnega zadolževanja ali izpeljava projektov s pomočjo zasebnih partnerjev.

Večina kandidatov je izbrala prvo možnost, torej le najnujnejše gradnje, medtem ko bi se Zoran Jankovič odločil za tretjo, torej izvajanje projektov z zasebnimi partnerji, čemur pa bi dodal tudi "evropski denar". Mojca Kucler Dolinar je poudarila, da je občina do zdaj črpala premalo evropskega denarja, in izbrala prvo možnost. Vito Rožej bi kombiniral obe, pri čemer je poudaril, da "zasebni partnerji ne stojijo v vrsti".

Pot v Ljubljano: Najprej na P+R in nato na javni prevoz
Vsi kandidati v svojih programih omenjajo ureditev mestnega prometa. Kar nekaj jih omenja vpeljavo tramvaja, posebej Kucler Dolinarjeva, ki je prepričana, da ne gre za predrag projekt, ki je poleg tega do okolja prijazen. Zoran Janković je kot rešitev izpostavil ureditev vseh 11 parkirišč P+R, s čimer se strinjajo tudi drugi kandidati, in ureditev avtobusnega prometa, kjer je izpostavil vpeljavo novih linij v zadnjih letih. Miha Jazbinšek je posebej izpostavil, da se preveč ljudi vozi samih v avtomobilih, zato bi bilo treba spodbuditi tudi večji izkoristek tovrstne vožnje.
Na področju kulturne dediščine je posebej izstopala tema Plečnikovega stadiona, pri čemer so se kandidati strinjali, da je treba Plečnikovo dediščino ohraniti. Miha Jazbinšek je poudaril, da je nujno, da se koncept obnove zmanjša, saj stadion ne more biti večji od stoženskega in ne njegova konkurenca. Mojca Kucler Dolinar je prepričana, da je bil odnos Ljubljane do kulturne dediščine mačehovski, in se zavzela za ohranitev stadiona. "Plečnikov stadion mora ostati Plečnikov stadion," je dejala. Kandidati so se strinjali, da je treba poskrbeti tudi za Plečnikovo cerkev in Metelkovo.