"Takrat smo rekli 'v demokracijo in samostojnost', danes pa bi morali reči 'rešimo socialno-ekonomske težave' in skleniti splošen družbeni dogovor skupaj s socialnimi partnerji," je o vladnih predlogih za varčevanje novinarjem dejal Zver. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar

Upravičeno lahko zahtevamo od sindikatov, da se zavedajo situacije in da pokažejo pripravljenost na kompromise.

Gregor Virant
Lovro Šturm
Ob upoštevanju, da naredimo, kar je potrebno, in da vsi zategnemo pas, lahko računamo v dveh letih na bistveno izboljšanje," pa je dejal nekdanji minister za pravosodje Lovro Šturm. Foto: MMC RTV SLO/Gašper Petovar
Kaj o izhodu iz krize pravi Umar

"Slovenija je na zelo pomembni prelomni točki razvoja, podobno kot na začetku 90. let, ko je bil potreben splošen družbeni konsenz o tem, kako naprej," trdi SDS-ov evropski poslanec in kandidat za predsednika republike Milan Zver.

"Takrat smo rekli 'v demokracijo in samostojnost', danes pa bi morali reči 'rešimo socialno-ekonomske težave' in skleniti splošen družbeni dogovor skupaj s socialnimi partnerji," je o vladnih predlogih za varčevanje novinarjem dejal na Pučnikovih dnevih. Dodal je, da če ni veliko denarja, tudi ni veliko "muzike" in je zato težko kar koli deliti ali ohranjati socialni nadstandard, ki smo ga živeli v zlati dobi slovenskega razvoja med letoma 2004 in 2008.

"Kriza je res huda. Morda se tega še ne zavedamo. Ta hip bi bilo pomembno, da jo poskušamo vsi oblikovalci javnega mnenja, vključno z mediji, predstaviti takšno, kot je, torej stvarno, realno. Potem bodo tudi ljudje lažje spoznali, da so potrebni drastični ukrepi. Meni je hudo, da je prišlo tako daleč, ampak takšna so dejstva," je zatrdil.

Šircelj: Ne vidim razlogov za napovedovanje demonstracij
Predsednik odbora DZ-ja za finance Andrej Šircelj je poudaril, da pogajanja med socialnimi partnerji potekajo, zato ne vidi nobenih razlogov za kakršno koli zaostrovanje in napovedovanje demonstracij.

Ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak je izpostavila, da se vsi zavedamo, da so časi hudi in da nekje moramo varčevati. V okviru pogajanj med socialnimi partnerji so po njenem mnenju še mogoči dogovori o nekaterih možnostih, vendar meni, da bi morali imeti vsi pred očmi skupni cilj, ki je pomembnejši od posameznih interesov.

"Težave so, saj ukrepi niso enostavni, vendar če hočemo trend spremeniti, so taki ukrepi potrebni. Prepričana sem, da se tudi državljani tega zavedajo," je pojasnila, ob tem pa je izpostavila še, da je prepričana, da bodo sindikati državotvorni in da bo rebalans na koncu sprejet, saj lahko v nasprotnem primeru Slovenija pričakuje še hujše finančne sankcije. "Tudi mednarodna javnost pričakuje jasne signale ozdravitve naše finančne situacije," je sklenila.

Šturm: Sindikati naj razmislijo, ali nas bodo potegnili v brezno
"Gospodarske in finančne razmere so se razgalile. Slovenija mora v tem trenutku sprejeti nekaj odločilnih rezov. Če bo to storila, potem lahko računa na dober izhod iz zdajšnjega težkega položaja. Navsezadnje so druge države EU-ja že izstopile iz krize. Ob upoštevanju, da naredimo, kar je potrebno, in da vsi zategnemo pas, lahko računamo v dveh letih na bistveno izboljšanje," pa je dejal nekdanji minister za pravosodje Lovro Šturm.

Pojasnil je, da se sindikati razumljivo borijo za delavske pravice, vendar bi v tem trenutku morali razmisliti, ali bodo vztrajali pri stališčih, izsilili njihovo spoštovanje in nas potegnili v brezno ali pa se zavejo, da so tudi oni del prebivalstva Slovenije, katerega manjšinski del predstavljajo.

Virant: Skrajni čas je, da rečemo "stop"
Predsednik DZ-ja Gregor Virant je v uvodnem nagovoru na Pučnikovih dnevih poudaril, da potrebujemo normalno, vzdržno in javnofinančno stabilno državo.

"V zadnjem obdobju smo začeli nevarno drseti v grški scenarij. Ne gre za to, da bi bil naš dolg podoben grškemu, ampak je problem v tem, da smo se navadili živeti čez svoje zmožnosti. Ko se tega navadiš, tega ne moreš rešiti brez zadolževanja. Ta dolg smo se navadili povečevati, kar ni več vzdržno, zato je skrajni čas, da rečemo 'stop'," je zatrdil.

Vlada je po njegovih besedah zato pripravila načrt, da do leta 2015 pridemo do uravnoteženega proračuna, kar bomo zapisali tudi v ustavo, enako kot je to prva na svetu storila Švica. To, kot pravi, pomeni, da bomo v času debelih krav nekaj spravili na stran in potem to porabili v času suhih krav. Poudaril je, da gre pri tem za enostavno gospodinjsko logiko, ki jo pozdravljajo tudi ekonomisti.

"Na vrhu je treba zarezati bolj kot kjer koli drugje"
Pojasnil je, da predlagani rezi na področju socialnih pravic niso drastični in da so besede o ukinjanju socialne države demagogija. Ukrepi so namreč po njegovem mnenju uravnoteženi in pravični. Izpostavil je, da je vlada začela varčevati tudi pri sebi, saj je "na vrhu treba zarezati bolj kot kjer koli drugje".

Dodal je še, da je treba čas, ki je ostal na razpolago, izkoristiti za usklajevanje s socialnimi partnerji. "Upravičeno lahko zahtevamo od sindikatov, da se zavedajo situacije in da pokažejo pripravljenost na kompromise," je zatrdil.

Upravičeno lahko zahtevamo od sindikatov, da se zavedajo situacije in da pokažejo pripravljenost na kompromise.

Gregor Virant
Kaj o izhodu iz krize pravi Umar