Dan, ko se je pisala zgodovina slovenskega športa: Andrej Hauptman je na svetovnem prvenstvu leta 2001 na cestni dirki osvojil bronasto medaljo. Foto: EPA
Dan, ko se je pisala zgodovina slovenskega športa: Andrej Hauptman je na svetovnem prvenstvu leta 2001 na cestni dirki osvojil bronasto medaljo. Foto: EPA
Andrej Hauptman
Andrej Hauptman je imel ob koncu kariere težave s srcem, zdravniki pa dolgo niso mogli ugotoviti, kaj je pravzaprav narobe. Z izjemo najbližjih prijateljev in sodelavcev iz ljubljanskega moštva je le redkokdo našel vrata njegove bolniške sobe, ki mu je bila dom skoraj dve leti. Menil je, da je zaslužil vsaj obisk spodbude tudi od krovne športne organizacije, a ga ni dočakal. Foto: STA
Andrej Hauptman
Hauptman je zdaj v vlogi trenerja ljubljanskega kluba Zheroquadro Radenska, kjer poskuša mladim fantom omogočiti čim več dobrih dirk na tujem in jih popeljati v reprezentanco. Foto: MMC RTV SLO
Polona Batagelj
Slovenski selektor Martin Hvastija je bil zadovoljen z današnjim nastopom Polone Batagelj, ki je cestno dirko končala na 44. mestu: "Dosegla je svoj maksimum, vsekakor si zasluži pohvale!" Foto: Marjan Kelner

"Vsako leto se v času svetovnega prvenstva spomnim svojih dosežkov. Po eni strani mi je ob tem vedno zelo žal, da nisem več član karavane, saj mi kolesarstvo nikdar ni bilo v breme. Toda prav danes zjutraj, ko so fantje odšli na trening in sem se samo jaz lahko usedel v avto, oni pa so ostali na dežju, pa sem si sam pri sebi rekel, no saj je kar v redu, da je tako, kot je. Ampak še enkrat, če ne bi imel zdravstvenih težav, bi zagotovo še obračal pedala," je v soboto na prizorišču SP-ja v Geelongu "Hempi" povedal poročevalcu Radia Slovenija Daretu Ruparju.

V Zolderju s Klemenčičem tik za odrom
Hauptman je leta 2001 na cestni dirki v Lizboni v elitni druščini zaostal le za Špancem Oscarjem Freirejem in Italijanom Paolom Bettinijem. Leto pozneje je bil v Zolderju četrti, mesto za njim pa je dirko končal Zoran Klemenčič: "Proga je bila mnogo lažja, pravzaprav nezahtevna. Enostavno so bili trije boljši. Tudi Zoran ni mogel, kajti če ni uspel mimo mene, kako naj gre mimo še boljših v sprintu, kjer so bili Cipollini, Zabel in McEwen. Lahko sva zadovoljna, da sva bila tam, kjer sva bila. Žal mi je le, da sem bil v zadnjem kilometru že tik za Cipollinijem, in tisti položaj sem prelahko spustil iz rok. Nikdar nisem bil dovolj agresiven za res vrhunski sprint in tu se pač nisem znašel. Enostavno sem bil za Cipollinijem prezgodaj ..."

Moška cestna dirka bo v nedeljo s prenosom na TV SLO. Žensko preizkušnjo (127 km) je dobila Italijanka Giorgia Bronzini, ki je v sprintu ugnala Nizozemko Mariane Vos, prvakinjo iz leta 2006. Švedinja Emma Johansson je s 3. mestom končno prišla do velikega odličja. Polona Batagelj je zasedla 44. mesto, za zmagovalko je zaostala devet minut in 39 sekund.

Atensko 5. mesto morda vredno več kot bron
Prihodnjim rodovom je Hauptman postavil tudi mejnik na olimpijskih igrah - v Atenah je bil leta 2004 peti. "Spomin je boleč, saj sem kolajno skorajda že vohal, ampak tedaj so bile težave z mojim zdravstvenim stanjem že take, da sem danes lahko vesel, da sem še tu. Vročina je bila izjemna, na dirki sem izgubil obilo kilogramov, kri v blatu me je že dodobra opozarjala, da so težave vse večje. V cilju me je pri 40 stopinjah tresla mrzlica in res nisem niti vedel, kaj se z menoj dogaja. Zato je to 5. mesto morda celo več vredno kot bron v Lizboni!"

V Lizboni neobremenjen
Najlepši spomini so vsekakor povezani z letom 2001: "Tista sezona je bila zame zares zelo uspešna, saj sem pred Lizbono na kar nekaj tekmah svetovnega pokala vedno vozil med najboljšimi. Proga v Lizboni je bila izjemno zahtevna, zato smo oklevali z mojim nastopom, saj nisem bil specialist za take preizkušnje. Toda nekaj dni pred Lizbono sem bil peti v Parizu in dokončno je padla odločitev, da grem na svetovno prvenstvo. Tam sem bil povsem neobremenjen, saj sem dobro vedel, da se od mene ne pričakuje nič. Bil sem v izjemni formi, noge sem imel zares močne, lahko bi rekel, da sem bil vrhunsko pripravljen. Edina ovira naj bi bila zahtevna proga, ampak prav v klancu sem zadeve obrnil v svoj prid."

Slovencem se je težje prebiti v tujino
Hauptman je moral zaradi zdravstvenih težav pri 31 letih končati kariero. Boleč je spomin na dve leti, ki ju je večinoma preživel v bolnišnici, pri tem pa se vodilni funkcionarji niso spomnili nanj. Zdaj skrbi za svoje naslednike.

Let, ko se je sam še v dresu Roga prebijal med najboljše, se spominja takole: "Najprej sem razmišljal, kako čim bolje tekmovati, biti čim bliže najboljšim v klubu. Ko sem to dosegel, sem seveda razmišljal tudi o tujini. Ravno pred našo generacijo kar nekaj časa ni bilo nikogar na tujem, tako da smo se na novo prebijali v tuji svet. Ko sem postal poklicni kolesar, sam spet dvignil svoje cilje. Dejstvo je, da je nam Slovencem še teže dobiti dobro zaposlitev na tujem. Klubi hrepenijo po fantih iz večjih dežel, saj je vse to tudi promocija. Kolesa se prodajajo na večjem trgu bolje! Vseeno smo uspeli in orali ledino tistim, ki so prihajali za nami in so bili vse boljši."