Malce nenavadno je, da klub prečrta domače košarkarje, sploh v slovenskem primeru, ko je tako ozek izbor kakovostnih posameznikov. Vrsto let so se domači igralci raje izognili Olimpiji, toda projekt združitve s Cedevito je po dolgem času v zmajevo gnezdo pripeljal vrhunske slovenske košarkarje. 34-letni Ljubljančan je med do zdaj najuspešnejšo sezono Cedevite Olimpije 2021/22 prvič v karieri oblekel dres najtrofejnejšega slovenskega kluba, s katerim je lani poleti podaljšal pogodbo, zdaj pa so se mu v Stožicah odrekli. Enako so storili z Alenom Omićem, ki je prekinil sodelovanje, mlajši izmed bratov Dragić pa ostaja član Cedevite Olimpije, še vedno je na plačilnem seznamu, a zanjo ne igra oziroma niti ne trenira z na papirju še vedno svojimi soigralci.

Leto in pol igral za Olimpijo

"Ne vem, kaj se dogaja z Zokijem. Kot vem, ga trener ne vidi v svoji ekipi. To so zadnje informacije. Težko je to gledati, saj je Zoran moj prijatelj in vem, da bi nam zagotovo pomagal. Toda, tak je nekako posel in politika kluba. Enostavno moraš to sprejeti," je pred sezono dejal kapetan Jaka Blažič, ki se je poleti po enoletni epizodi v Turčiji vrnil med zmaje. Z Dragićem sta vrsto let soigralca v reprezentanci, skupaj sta se uveljavljala pri Slovanu, v uspešni sezoni Cedevite Olimpije pa se imenitno ujela tudi v zelenem dresu. Tedaj je prav po prihodu Zorana Dragića rezultatska krivulja Ljubljančanov, ki so bili predtem v kar konkretni krizi, šla strmo navzgor. Košarkarji so poskrbeli za pravo evforijo v mestu, Stožice so se po več kot desetih letih napolnile na klubski ravni, zaigrali so v četrtfinalu Evropskega pokala in polfinalu lige ABA.

Dragić je igralec, ki je poznan po nepopustljivosti, požrtvovalnosti in energiji, odlikah, ki so med trenerji zelo cenjene. "Krasijo ga srčnost, brezkompromisnost in borbenost, ki so prav nalezljive. Tako kot igra, prenaša tudi na vso ekipo in soigralce. To je njegova največja kakovost," je na olimpijskih igrah v Tokiu razlagal selektor Aleksander Sekulić, pod vodstvom katerega je Dragić še vedno nosilec izbrane vrste. Takšno vlogo ima v reprezentančni že več kot deset let. Vodstvo Cedevite Olimpije je na vprašanja o statusu Ljubljančana odgovorilo, da se je odločilo za gradnjo nove ekipe, Zorana Dragića pa ni v njej, da ne bi jemal minut mladim košarkarjem, na katere zdaj stavijo v Stožicah. Poleti so igralski mozaik dopolnili s petimi okrepitvami, starejšimi od 30 let. Ni (več) skrivnost, da ga trener Simone Pianigiani nima v svojih načrtih. Dragić je poleti med reprezentančno akcijo na vprašanja o klubskem statusu jedrnato odgovarjal le, da je član Cedevite Olimpije. Zdaj je bil nekoliko konkretnejši.

Po koncu svetovnega prvenstva na treninge v Miami

"Tudi ko sem videl, kdo bo novi trener, si nisem predstavljal, da se bo tako situacija odvila. Pred in med svetovnim prvenstvom sem ves čas govoril, da imam pogodbo s Cedevito Olimpijo. Klub sem ves čas spoštoval in še vedno ga. Še vedno se tudi imam za Olimpijinega igralca. Pred svetovnim prvenstvom sem se dobil z direktorjem Davorjem Užbincem in športnim direktorjem Vladom Ilievskim. Predstavila sta mi njihov načrt in rekla, da bo proračun nižji in da če najdem nov klub, se lahko dogovorimo, da grem. To je pa to. Niso rekli, da nisem del ekipe ali da me trener ne želi. Sem pa iz teh besed sklepal, da se bo tako odvilo. Po prvenstvu, potem ko sem prišel nazaj, sem bil korekten in sem vprašal, kaj se dogaja, ali naj pridem na priprave in tako naprej. Vmes stikov nismo imeli. Po prvenstvu sem se dobil z Ilievskim, ki je rekel, da delajo nekaj novega in da trener ne računa name. V klubu so mi dejali, da dokler sem pod pogodbo, me normalno plačujejo, nimam pa nobenih obveznosti do njih. Ko sem izvedel, da naj ne prihajam na treninge, sem se odločil za odhod v ZDA," je za MMC povedal Dragić.

Odšel je v Miami, kjer je treniral z bratom Goranom, zdaj pa je spet v Ljubljani, kjer vadi individualno. Medtem s Cedevito Olimpijo ni imel stikov, mu je pa že prej klub sporočil, naj ne hodi na ekipne treninge, lahko pa mu omogoči individualne, če želi, lahko tudi treninge z Ilirijo. "Razumem vizijo, da želijo v ospredje potisniti mlade igralce. Seveda sem spremljal tekme in po teh uvodnih se mi zdi, da ni ravno tako," je v izjavah diplomatski Dragić, ki ima med trenutnimi igralci Cedevite Olimpije za sabo največ evroligaških tekem, eno sezono pa je preizkusil tudi Ligo NBA. S Pianigianijem so se njune poti prekrižale že leta 2017 v Milanu. Tedaj se je Zoran Dragić vračal po poškodbi kolena. Po okrevanju je z namenom, da se vrne v rotacijo italijanske Olimpie, edinkrat v karieri izpustil reprezentančno akcijo in tako ostal brez naslova evropskega prvaka. Zatem ni dobil prave priložnosti v milanskem klubu, se je pa po odhodu dobro znašel v Carigradu pri Efesu.

Želel je ostati v Ljubljani

"Nikoli nisva imela kakšnega pogovora. Razumem, da se je tako odločil. Pač me ne želi. Lahko bi mi povedal, zakaj je tako. Sicer pa to ni njegova dolžnost in mu ni treba razlagati. Ima svojo vizijo. Sicer sva imela v Milanu med pripravami normalen odnos. Ko se je začela sezona, pa sem igral zelo malo. Takrat mi je potem športni direktor sporočil odločitev," je nadaljeval. Cedevita Olimpija mu je torej ponudila le možnost prekinitve pogodbe, niso pa govorili o kakšni drugi rešitvi, s katero bi mogoče zmanjšali višino dogovora in prilagodili njegovo vlogo. Dragić zdaj čaka na pravo ponudbo. Kot je dejal, je bil v stiku z nekaterimi klubi, vendar pa konkretne ponudbe še ni dobil.

"Seveda sem imel željo ostati in še naprej igrati za Olimpijo. Sem Slovenec, iz Ljubljane. To je moj klub. Domači igralec, kar tudi želijo gledalci. O tem, kaj prinašam ekipi, nočem govoriti ali se primerjati s komer koli, a če si prva peterka reprezentance, pomeni, da si med najboljšimi v Sloveniji," je razočaran Zoran, ki je še dodal: "Jasno, da mi ni vseeno. Sploh, ker gre za domači klub. Komu bi pa bilo … Skoraj 15 let sem v reprezentanci. Ob tem naj bi bila tudi želja, da slovenski igralci igrajo v domačem klubu. Moj interes je, da najdem klub, je bil pa interes, da igram za Olimpijo. Vrnil sem se domov. Imel sem željo, da enkrat zaigram za Olimpijo. Ko sem prišel sem, sem videl, da gre za zdrav klub. Všeč mi je, kako je urejen, poleg tega si pa doma. Mislim, da smo imeli za sabo tudi dobro prvo sezono. Za las smo ostali brez polfinala Evropskega pokala, potem pa v polfinalu Lige ABA z Zvezdo igrali tri tekme. V minuli sezoni smo imeli težave s poškodbami, a smo se vseeno na koncu izvlekli. V jadranskem polfinalu smo s Partizanom znova odigrali tri tekme."