203 centimetre visoki Devin Oliver bo tudi v letošnji sezoni ključni mož Petrola Olimpije. Foto: BoBo
203 centimetre visoki Devin Oliver bo tudi v letošnji sezoni ključni mož Petrola Olimpije. Foto: BoBo
Devin Oliver
Čeprav proti Igokei ni odigral najboljše tekme, pa je na pripravljalnih dvobojih in na superpokalu pokazal, da je že v pravi formi. Foto: BoBo

Vse gre po pravi poti. Zdi se, da so zares resni in odločeni narediti spremembe. Hočejo narediti korak naprej in postaviti Olimpijo tja, kjer je nekoč že bila. Zdi se, da se klub vzpenja, kar je zares dober občutek.

Devin Oliver
Po šolanju na Univerzi v Daytonu je zaigral še v Belgiji za Limburg, v Izraelu za Maccabi Kiryat in v Franciji za Rouen. Foto: BoBo
Devin Oliver, Rašo Nesterović
Tudi letošnjo sezono je začel z lovoriko in nagrado, saj je bil izbran za MVP-ja superpokalnega dvoboja. Foto: BoBo

Obenem pa je bil razlog tudi ekipa, ki smo jo sestavili. Prišla sta Špan in Kastrati, proti katerima sem lani sovražil igrati, kar pomeni, da ju kot soigralca moraš imeti rad. Hrovat je ostal, tu sta od lani še Bubnić in Barbarič. Ob tem sta prišla še dva Američana. Jordana (Morgan, op. a.) sem že poznal od prej, tudi Talor (Battle, op. a.) mi je bil znan s kolidža, in ker je košarkarski svet tako majhen. Vedel sem, da prideta. Talor je navezal stik z mano in rekel, naj pridem nazaj, da skupaj naredimo dober rezultat. Zabavno je igrati z vsemi temi. Hkrati so ostali tudi vsi trenerji. Poudarjam, da je to udobje velika stvar. Ko se tako počutiš, se opazi v igri, in jaz se tu res dobro počutim.

Devin Oliver
Ob sebi ima letos dva rojaka, Talorja Battla in Jordana Morgana, za katera pravi, da sta veliki okrepitvi za Olimpijo. Foto: BoBo
Devin Oliver
Olimpijo letos znova čaka naporen razpored, saj bo igrala v treh tekmovanjih, državnem prvenstvu, Ligi ABA in Fibini ligi prvakov. Foto: BoBo

Malce se šalim in trenerju govorim, da naj me že da na krilo. Ne moti me igranje na štirici [...] Dobro je tudi, saj me v večini pokrivajo krilni centri, ki so v večini počasnejši in me težko ustavljajo. Hkrati sem dovolj visok, tako da imam nekaj prednosti. Se prav nič ne pritožujem. V napadu tako ali tako veliko igram na perimetru.

Devin Oliver
Letos želi pokazati, da lahko igra na najvišji ravni. Verjame, da je sposoben priti tudi do Evrolige. Foto: www.alesfevzer.com
Po koncu lanske sezone z nagrado za najkoristnejšega posameznika finala DP-ja. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Redki so bili Američani, ki so v Ljubljani odigrali več kot sezono. Redki so bili tudi tisti, ki so pustili tak pečat kot Oliver. 25-letni košarkar iz Michigana se je lani, ko je sicer nekoliko zadržano začel, a skozi sezono močno napredoval in jo končal v velikem slogu, izkazal z vsestranskimi predstavami. Neugodni levičar, ki je sicer v bistvu krilo, se je prelevil v odlično štirico. Zaradi dobre tehnike in hitrosti so ga nasprotni krilni centri težko pokrivali, hkrati je lahko zadeval z razdalje, svoje pa je dodal tudi v obrambi.

Letos zaradi dobre lanske v sezono vstopa zelo samozavesten. Kot pravi, je vse poletje trdo delal, da dokaže, da lahko igra na najvišji ravni. Velika želja trenerja Gašperja Okorna in navijačev Olimpije je bila, da Oliver ostane. Američan se v Ljubljani odlično počuti, zdaj pa želi z okrepljenimi zmaji narediti še korak naprej. Več pa v spodnjem intervjuju.


Začela se je nova klubska sezona. Ste po uspešnem koncu komaj čakali, da se začne?
Res sem se veselil nove sezone. Navdušen sem, da se je znova začelo. Po osvojitvi državnega naslova, kar klubu že dolgo ni uspelo, so prišli novi pokrovitelji. Zdi se, da je klub znova na pravi poti. Mislim, da imamo zelo dobro ekipo. Veliko fantov lahko dela in naredi veliko in različne stvari. V pripravljalnem obdobju smo se predstavili v dobri luči, tudi na zadnji tekmi proti Fenerbahčeju. Zdaj so se začele že uradne tekme. Dobili smo superpokal in vedno je lepo sezono začeti z lovoriko. To je dobra spodbuda. Veselim se vseh tekem in vsakdanjega trdega dela, da na obračunih tudi pokažemo, kar znamo, in opravimo svojo nalogo.

Omenili ste novega glavnega pokrovitelja. Prišlo je torej tudi novo vodstvo kluba. Čutite igralci, da je v Olimpiji zapihal nov veter?
Zagotovo se to čuti. Novi direktor je tudi prišel na trening in se pogovoril z nami. Spoznali smo tudi novega predsednika. To je dobrodošlo. Vse gre po pravi poti. Zdi se, da so zares resni in odločeni narediti spremembe. Hočejo narediti korak naprej in postaviti Olimpijo tja, kjer je nekoč že bila. Zdi se, da se klub vzpenja, kar je zares dober občutek.

Ima novo vodstvo bolj profesionalen pristop?
Že lani se mi je zdelo vse na profesionalni ravni. S prihodom novega sponzorja pridejo novi ljudje, ki so pokazali, da smo ekipa oziroma kot ena celota. Da dobimo občutek, da smo kot skupnost, je zelo pomembno. Igralci se bolje počutimo, ko vemo, da je poskrbljeno za vse in za nas. Tako bodo igralci igrali še bolj 'na polno'. Kot profesionalec moraš vedno dati vse od sebe, to je jasno, a saj veste, kaj mislim. Če je poskrbljeno za vse stvari, bo vedno vse šlo bolj gladko.

Olimpija je lani po dolgih letih postala državni prvak. Osvojili ste dvojno krono, zdelo se je, da je ekipo, ki je šla v naporni sezoni čez marsikatero oviro, krasila tudi odlična kemija v garderobi. Se vam zdi, da imate letos močnejšo ekipo?
Po mojem mnenju jo imamo. Na splošno gledano imamo zagotovo več orožij, kot smo jih imeli lani. Rekel bi, da je v tem trenutku kemija v ekipi boljša, kot je bila lani v tem obdobju. Lani je bilo vse na hitro, ekipa se je ekspresno sestavila in nekateri igralci so pozno prišli. Letos smo skupaj že skoraj dva meseca. Vsak dan smo skupaj in trdo delamo. Mislim, da se bo to poznalo že na začetku. Verjamem, da lahko naredimo velike stvari. Če bomo igrali kot prava ekipa, nam lahko uspejo dobri rezultati. Kot sem rekel, imamo veliko igralcev, ki so sposobni igrati zelo dobro. Če igramo drug za drugega, pravo obrambo in z veliko protinapadi, ko dobimo skok, smo lahko zelo nevarni. Imamo res kar nekaj orožij.

Tudi letos vas s tremi tekmovanji čaka zelo natrpan urnik. Kako ste se s tem spopadali lani?
Je bilo kar presenečenje. Tega do zdaj nisem izkusil. Je kot urnik Lige NBA. Veliko zaslug gre našima kondicijskemu trenerju in fizioterapevtu, ki sta opravila zelo dobro delo in nas uspešno pripravila. Se pa tega veselim. Seveda pridejo slabe tekme, a ko imaš tako tekmo, ni veliko časa, da bi o njej preveč razmišljal, saj imaš že čez dva dneva novo. To je dobra priložnost. Tudi kemija v moštvu se hitro sestavi, saj je že v uvodu sezone veliko tekem. Veselim se, saj rad igram. Tekme so najlepši del košarke. Je pa treba izkoristiti vsak trening in vsakič poskusiti napredovati.

Lani ste začeli nekoliko zadržano, v drugi polovici sezone pa ste igrali odlično in na koncu tudi prejeli nagrado za MVP-ja finala. Že v pripravljalnem obdobju in na prvih tekmah ste zdaj pokazali zelo dobro formo. Ste letos samozavestnejši?
Ja, počutim se tako. Kot ste dejali, sem imel slabši začetek. Zahvala trenerju, ki mi je od prvega dne, ko sem prišel sem, kril hrbet. Bil je potrpežljiv in na koncu sem ujel pravi ritem. Da smo sezono končali z naslovom, hkrati pa sem dobil še te nagrade, mi je dalo dodatne spodbude in motivacije. Doma sem vse poletje preživel v telovadnici, kjer sem trdo delal. Zdaj sem že navajen na mesto, na klub in vse mi je dobro znano. Dobro poznam trenerja, način igre, obenem pa sem samozavesten zaradi vsega dela, ki sem ga vložil. Tu se dobro počutim in mi je zelo všeč. Odlično sem se ujel s soigralci. Če se z ekipo dobro razumeš tudi zunaj parketa, je bistveno laže. To udobje je zelo pomembno. Tudi zaradi soigralcev sem bolj samozavesten. Skušam biti vodja ekipa. Gregor (Hrovat, op. a.) je kapetan, a mislim, da sem tudi jaz eden izmed vodij moštva. Mislim, da se to tudi odraža v moji igri. Želim biti čim bolj konstanten.

Kakšno spodbudo vam je pomenil naziv najkoristnejšega igralca?
Veliko. Veselil sem se nove sezone in novih izzivov. Da sem postal MVP, je bila velika motivacija. Ne, da bi šel domov, se zabaval in lenaril, ampak trdo delal, da bi še več dosegel. Vem, da v Ligi ABA lahko pokažem bistveno več in da lahko naredimo več, kot smo. Lani sem potreboval nekaj časa, da sem ujel ritem. Tudi Fibina liga prvakov je nova priložnost. Še bolj kot moji osebni dosežki je pomembna ekipa, ker res verjamem, da lahko nekaj naredimo. Na koncu koncev, če bomo naredili kot ekipa dober rezultat in se izkazali, bomo imeli vsi koristi. Moja želja pa je ves čas, da dokažem, da sem igralec za najvišjo raven.

Kaj je bil glavni razlog za odločitev, da ostanete v Ljubljani?
Več stvari je odločilo. Skoraj celo leto, deset mesecev, sem oddaljen od družine, ki mi pomeni vse. Zato je zame zelo pomembno, da igram v kraju, kjer mi je všeč, ga imam rad, se dobro počutim in uživam. Ljubljana je tako mesto. Kot pravim, je to udobje ključno. Všeč mi je, ker dobro poznam mesto. Vem, kakšni so ljudje. Veliko jih govori angleško, kar je še posebej dobrodošlo. Hkrati pa sem želel priti nazaj in se še enkrat dokazati. Kot sva rekla, sem bil na začetku zadržan, v drugem delu sezone pa sem igral dobro. Hočem dokazati, da, to, kar je bilo v drugi polovici sezone, sem jaz. V vseh treh tekmovanjih želim to pokazati. Znova nas čaka veliko tekem in bo veliko priložnosti, da še naprej kažem, kaj znam. Obenem pa je bil razlog tudi ekipa, ki smo jo sestavili. Prišla sta Špan in Kastrati, proti katerima sem lani sovražil igrati, kar pomeni, da ju kot soigralca moraš imeti rad. Hrovat je ostal, tu sta od lani še Bubnić in Barbarič. Ob tem sta prišla še dva Američana. Jordana (Morgan, op. a.) sem že poznal od prej, tudi Talor (Battle, op. a.) mi je bil znan s kolidža, in ker je košarkarski svet tako majhen. Vedel sem, da prideta. Talor je navezal stik z mano in rekel, naj pridem nazaj, da skupaj naredimo dober rezultat. Zabavno je igrati z vsemi temi. Hkrati so ostali tudi vsi trenerji. Poudarjam, da je to udobje velika stvar. Ko se tako počutiš, se opazi v igri, in jaz se tu res dobro počutim.

Ob vas in Gregorju Hrovatu sta bila lani ključna Brandon Jefferson in Nikola Janković, zdaj sta njuni mesti zasedla Talor Battle in Jordan Morgan. Za kakšna igralca gre?
Talor je izjemno hiter. Je zelo dober podajalec, a na univerzi Penn State je bil znan kot strelec. Lahko je podajal, a je dosegal veliko košev. Ne vem, preprosto mi je všeč njegov način igre. Dobro smo se ujeli z njim na igrišču. Odličen je v tranziciji. Lahko prodira proti košu tako rekoč kadar želi in potem sprejema dobre odločitve. Kot sem rekel, lahko dosega koše, je pa obenem zelo nesebičen. Lahko daje visok ritem, če se boš odkril, te bo našel samega. Jordan je pa za svojo pozicijo nekoliko nizek, vendar je izjemno močan. Zelo atletski košarkar. Lahko igra z obrazom proti košu, kar je tudi zelo dobro. Zna zadeti s polrazdalje. Ima svoje prednosti na tem položaju. V obrambi je pa vedno dobro, da če te kdo prebije, veš, da imaš za sabo nekoga, ki ti krije hrbet, ti pomaga v obrambi in preprečuje lahke mete. Oba sta ekipi prinesla veliko, tisto, kar potrebujemo.

Kot ste dejali, ste v drugi polovici pokazali, kaj lahko naredite in kakšen igralec ste. Pričakovanja javnosti so zdaj seveda visoka. Zagotovo so taka tudi vaša. Je načrt že, da po tej sezoni naredite korak naprej? Se v bližnji prihodnosti morda preizkusite tudi v Evroligi?
Seveda imam visoke cilje in na koncu bi rad prišel nazaj v ZDA in morda nekoč zaigral v Ligi NBA. Toda, kot pravijo, moraš zaupati toku. V svoji glavi vem, da lahko igram na evroligaški ravni. Tako čutim. Naredil bom vse, da to pokažem že v tej sezoni. Želim pokazati, kaj znam. Vem, kakšen igralec sem in kaj zmorem. V napadu in v obrambi lahko naredim marsikaj. To želim še naprej dokazovati. Naj le stvari gredo svojo pot in se izteče po željah. Zaupam agentu in bomo videli. Vsak dan se želim zavedati, da sem dal od sebe vse, in vsak dan dokazovati, da lahko igram na zelo visoki ravni.

Vaša primarna pozicija je krilo, lani ste po sili razmer nato zaigrali kot krilni center in se zdaj na tem položaju povsem udomačili. Lahko zdaj e rečemo, da je Devin Oliver štirica?
Malce se šalim in trenerju govorim, da naj me že da na krilo. Ne moti me igranje na štirici. V Evropi ni takšne razlike. Ko ujamem odbito žogo, jo lahko prenesem v protinapad. Dobro je tudi, saj me v večini pokrivajo krilni centri, ki so v večini počasnejši in me težko zaustavljajo. Hkrati sem dovolj visok, tako da imam nekaj prednosti. Se prav nič ne pritožujem. V napadu tako ali tako veliko igram na perimetru.

Slovenijo je med evropskim prvenstvom zajela košarkarska evforija. Kako ste vi doživljali evropsko prvenstvo in veliki uspeh slovenske reprezentance?
Sem že rekel, da sem se počutil kot Slovenec. Tu se odlično počutim in zelo sem navijal za Slovenijo, nekaj košarkarjev tudi poznam. Super je bilo tudi videti, kako je Ljubljana košarkarsko oživela. Navdušen sem bil nad igro reprezentance. Od nekdaj mi je všeč Goran Dragić, na prvenstvu pa bi še posebej izpostavil Gašperja Vidmarja. Dragić je bil pravi vodja ekipe, Luka Dončić je neverjeten talent, odlično je igral tudi moj rojak Anthony Randolph. Glavna moč reprezentance pa je bila prav ekipna igra. Delovali so kot prava celota. Zares je Slovenija igrala dobro košarko.

Pravite, da se v Ljubljani odlično počutite. Lani vas je tu obiskala tudi vaša družina. Kaj ste jim v Ljubljani in sploh Sloveniji pokazali?
Peljal sem jih v Postojnsko jamo. Seveda sem jim razkazal Ljubljanski grad, po mestu smo se veliko sprehajali. Prišli so med sezono, zato nisem imel veliko časa. Želeli so malce potovati. Šli so na tisto točko, kjer so skupaj Slovenija, Italija in Avstrija. Izkoristili so, da sem v Evropi, da malce vidijo svet. To je lepa priložnost, Slovenija pa je krasna država. Saj imamo tudi v ZDA veliko zelenih in naravnih površin, a tu je res vse tako lepo in na dosegu roke. Ko grem recimo zjutraj na trening, je razgled res lep, ko vidim vse te gore. Zelo rad grem, še posebej, ko se malce ohladi, v Ljubljano v trenirki na kavo. Povsem sproščeno.

Vse gre po pravi poti. Zdi se, da so zares resni in odločeni narediti spremembe. Hočejo narediti korak naprej in postaviti Olimpijo tja, kjer je nekoč že bila. Zdi se, da se klub vzpenja, kar je zares dober občutek.

Obenem pa je bil razlog tudi ekipa, ki smo jo sestavili. Prišla sta Špan in Kastrati, proti katerima sem lani sovražil igrati, kar pomeni, da ju kot soigralca moraš imeti rad. Hrovat je ostal, tu sta od lani še Bubnić in Barbarič. Ob tem sta prišla še dva Američana. Jordana (Morgan, op. a.) sem že poznal od prej, tudi Talor (Battle, op. a.) mi je bil znan s kolidža, in ker je košarkarski svet tako majhen. Vedel sem, da prideta. Talor je navezal stik z mano in rekel, naj pridem nazaj, da skupaj naredimo dober rezultat. Zabavno je igrati z vsemi temi. Hkrati so ostali tudi vsi trenerji. Poudarjam, da je to udobje velika stvar. Ko se tako počutiš, se opazi v igri, in jaz se tu res dobro počutim.

Malce se šalim in trenerju govorim, da naj me že da na krilo. Ne moti me igranje na štirici [...] Dobro je tudi, saj me v večini pokrivajo krilni centri, ki so v večini počasnejši in me težko ustavljajo. Hkrati sem dovolj visok, tako da imam nekaj prednosti. Se prav nič ne pritožujem. V napadu tako ali tako veliko igram na perimetru.