Lani je starejši izmed bratov, ki sta navduševala predvsem na domačem evropskem prvenstvu pred tremi leti, moral izpustiti akcijo izbrane vrste. Goran, ki ima za sabo odlično sezono v Miamiju, je bil zadnja leta prvi strelec reprezentance, na zadnjih dveh velikih tekmovanjih je bil takoj za njim tri leta mlajši Zoran, ki je lani prevzel dirigentsko palico od brata. Selektor Igor Kokoškov bo znova lahko združil bratsko navezo, kar bo glavno orožje Slovenije in obenem tudi v veliko veselje navijačev.

"Veseli nas, da bo Goran z nami in da bomo imeli takega organizatorja igre. Saj je bila tudi lani organizacija igre dobra, a z Goranom bo prišla še dodana kakovost, ki jo potrebujemo. Ko igra več kakovostnih igralcev, ima ekipa večjo širino," je povedal Zoran. Na šestih kvalifikacijskih temah, ko se bodo slovenski košarkarji za vozovnico za evropsko prvenstvo pomerili z Ukrajino, Bolgarijo in Kosovom, bosta tako ključna moža oba Dragića: "Sem že rekel, da bom igral za reprezentanco. To sem povedal tudi v klubu. Od nas se pričakuje, da bomo dobili vse tekme. Moramo to uresničiti in se brez težav prebiti na prvenstvo. Na papirju nasprotniki niso pretežki, a nikoli ne veš, kako je z avtsajderji, ki lahko presenetijo. Vendarle si porazov ne smemo privoščiti in moramo zlahka priti naprej."

Tudi letos Slovenija s hitro igro
Lani je 26-letni Ljubljančan pod taktirko Jureta Zdovca pokazal, da je pripravljen prevzeti odgovornost in glavno breme. "Že lani se je pomladila ekipa. Kar dobro smo se ujeli in igrali hitro igro, ki nam ustreza. Mislim, da bo tudi zdaj tako," je povedal Zoran, ki se je že prej dobro ujel v sistemu Božidarja Maljkovića. Zdaj pričakuje, da bo podobno tudi s Kokoškovom, drugim tujcem na slovenski klopi, ki ga iz sodelovanja v Phoenixu predvsem dobro pozna Goran, Zoran pa ga je spoznal, ko se je Slovenija na zadnjih treh evropskih srečanjih srečala z Gruzijo. O srbskem strokovnjaku z bogatimi izkušnjami iz Lige NBA govori Zoran z izbranimi besedami.

Izvrstni košarkar, ki igra lahko na položaju branilca ali krila, je eden izmed štirih Slovencev, ki so igrali letos v Evroligi. Na Final Four se je prebil Jaka Blažič z Laboral Kutxo, ki je bil lani drugi slovenski strelec na evropskem prvenstvu. Aleksej Nikolić bo verjetno letos drugi organizator igre. Mladenič, ki se kali v Bambergu, je igral že na svetovnem prvenstvu leta 2014. Tu pa je potem še Luka Dončić, veliki up slovenske košarke, ki razkošno nadarjenost razkazuje v madridskem Realu. Kot pravi Dragić, se letos lahko postavijo pravi temelji za dober rezultat na naslednjem turnirju najboljših reprezentanc stare celine. Ob pogledu v prihodnost pa morajo priložnost dobiti tudi mladi igralci: "Dončić je res nadarjen igralec, ki že kot zelo mlad dobiva priložnost v tako velikem klubu. Zlahka igra v Evroligi in je že zdaj zelo dober igralec. Mislim, da bi že letos lahko pomagal reprezentanci. V slovenski reprezentanci se nekaj časa mladim ni dala prava priložnost."

Kurtinaitis Dragiću ni zaupal
Zoran se je po letu dni v ZDA pred letošnjo sezono vrnil v Evropo, kjer je podpisal za Himki. V Moskvi je sprva igral pod taktirko Litovca Rimasa Kurtinaitisa, pod čigar vodstvom Himki ni pokazal svojih zmožnosti, tudi Dragić si je obetal višjo minutažo: "V ekipi je bilo kar nekaj novih igralcev. Mislil sem, da bom malce več igral. Pokazal sem kar dobre predstave, a mi trener ni zaupal. Ko se je trener zamenjal, je malce drugače postavil sistem in akcije. Tako sem tudi več igral. Tudi v Evroligi sem igral dobro, čeprav minutaža ni bila velika. Ob tem tudi nisem dobil v napadu veliko žog. Niso mi pustili, da bi veliko metal, kot sem lahko potem ob koncu proti CSKA-ju. Tudi ko sem dal nekaj točk zapored, me je posedel na klop, potem pa sem igral le še nekaj minut. Ivanović mi je nedvomno bolj zaupal."

Marca je nato moštvo prevzel Črnogorec Duško Ivanović, ki je znan po disciplini in trdem delu, a časa za vidnejše spremembe ni bilo dovolj: "Sem se pod Ivanovićem bolje znašel. Ni bil pa problem, da se ne bi znašel v sistemu Kurtinaitisa, ampak enostavno nisem dobil dovolj priložnosti. Mislil je le, da bom samo obrambni igralec. V napadu sta proste roke imela le Šved in Rice, drugim pa ni zaupal. Zdi se mi, da trener ni bil primeren za Evroligo. Ni bilo prave avtoritete v ekipi, na koncu pa je izgubil zaupanje v svoje igralce, kar je potrdil tudi generalni menedžer ekipe."

Himki zapravil ogromno za ekipo

Dejansko se je hitro videlo, da so imeli nekateri pri Kurtinaitisu preveč svobode v igri: "Ko je bila v moštvu prava disciplina in je vsak delal, kar najbolje zna, smo bili res dobra ekipa. Nekateri so mislili, da morajo prevzeti odgovornost in so večkrat igrali ena na pet. Potem je težko igrati. Večkrat se nam je to dogajalo. Ko smo dobro igrali in zmagovali, je več igralcev dalo po deset točk ali malce več, ko smo pa izgubljali pa je dal, recimo, Šved 30, ali pa Rice 20, pa smo vseeno izgubili. Igrali smo preveč individualno."

Himki je sestavil ekipo s številnimi zvenečimi imeni, za katere je namenil zajeten kup denarja. Zasedba je med najdražjimi v Evropi. Na primer Aleksej Šved je z več kot tremi milijoni evrov, ki jih je zaslužil v tej sezoni, najbolj plačani košarkar na stari celini. Tudi Tyrese Rice s krepko več kot dvema milijonoma spada med deseterico tistih, ki največ zaslužijo. Dragić naj bi bil po neuradnih podatkih šesti najbolje plačani pri Himkiju – pred njim so še Sergej Monja, Petteri Koponen in James Augstuine –, tudi on spada med 50 v Evropi.

Proti CSKA-ju Dragić igral odlično
Zato so bili tudi cilji kluba, ki je lani osvojil evropski pokal, visoki: "Prizadevali smo se priti vsaj med osem v Evroligi oziroma se je celo razmišljalo o Final Fouru. Ko se je zamenjal trener, ko je prišel Ivanović s pravo taktiko in avtoriteto, je bilo prepozno." Obstali so v skupini Top 16 Evrolige, v Ligi VTB pa so morali priznati premoč CSKA-ju, ki je bil boljši s 3:0 v zmagah: "Tudi Ivanoviću ni bilo lahko, saj je prvič prišel v Ligo VTB. S CSKA-jem je težko tekmovati. Tudi sodniški kriterij ni bil primeren. CSKA je pač CSKA. Težko je priti blizu. Ko so osvojili Evroligo, smo imeli morda na prvi tekmi polfinala priložnost, da jih presenetimo. Bili smo blizu, a nam ni uspelo, na drugih dveh tekmah pa je bil CSKA premočan."

Evropski prvaki so upravičili vlogo favorita, Himki pa je lepo priložnost zamudil na prvi tekmi, ko je imel že lepo prednost, a jo je zapravil. V seriji so bili vodilna sila Himkija Šved, Rice in Dragić, ki pa so imeli premalo uigranih soigralcev. Šved je na treh tekmah dal 60 točk, Rice 51, Dragić pa 50, vseeno pa je Himki ostal v senci slovite moskovske sosede, rdeče armade: "Moraš iti v Rusijo, da dejansko vidiš, kaj je. Himki je finančno velik klub, a marsikaj še ni na pravi ravni. V Španiji je močnejša liga, kot je VTB. Tudi organizacija klubov je na višji ravni. Seveda je CSKA organiziran, kot je treba. Himki to še ni, čeprav je želja kluba, da se približa CSKA-ju."

NBA ostaja velika želja
Lani je Dragić sezono preživel v vročem Phoenixu in Miamiju, tudi predtem je bil v Španiji v vroči Malagi, letos pa se je spopadel z mrzlo moskovsko zimo: "Pogrešam ZDA in Španijo, kjer je bilo lepo vreme. V Moskvi je bilo sicer za vse preskrbljeno. Ko sem bil sam, ni bilo težav, a ko je prišla družina, je bilo težje. Ves čas je hladno in je težko, ko si ves čas v stanovanje zaprt z otrokom. Malo ljudi tudi govori angleško."

Zorana s Himkijem veže pogodba še za eno sezono, a ima klavzulo, po kateri lahko odide v Ligo NBA. Obenem si Himki tudi ni izbojeval Evrolige, kjer je avtomatično CSKA, iz Lige VTB pa si je vstopnico priigral le še Unics iz Kazana. Dragič si želi igrati še naprej v Evroligi, še vedno pa glavna želja ostaja vrnitev v Ligo NBA, kjer prave priložnosti ni dočakal, obenem pa, kot pravi, vidi, da v najmočnejši ligi na svetu igrajo košarkarji, ki niso tako kakovostni kot on.