43-letni Žorž (Aeroklub alpski letalski center Lesce) je v Moravski Trebovi v klubskem razredu po tretjem dnevu celo vodil, na koncu pa je moral priznati le premoč Nizozemca Tima Kuijspersa. O tem, kako je potekalo tekmovanje in še marsikaj o jadralnem letalstvu, ki se mu je zapisal pred 26 leti, nam je Boris Žorž pripovedoval takoj po prihodu v domovino.

Na evropskem prvenstvu v jadralnem letenju ste v klubskem razredu v Moravski Trebovi osvojili srebrno medaljo. Ste pred prvenstvom razmišljali o medalji?
Želja je bila, a je ogromno dejavnikov, ki vplivajo na uspeh. To je prva slovenska medalja po samostojnosti, ki ji je bilo pa kar nekaj letalcev že blizu. Problem je zaradi same narave tekme. Tu ni tako, da prideš, imaš dober dan in osvojiš medaljo. 14 dni moraš leteti dobro. Noben slab rezultat se ne odšteje, to je največja težava. Pogosto sem bil blizu, pred dvema letoma tudi v igri za zmago, a sem imel slab dan. Tokrat se je vse sestavilo, zelo sem bil konstanten, le en malo slabši dan sem imel, kar ni bilo usodno, saj tudi drugi delajo napake. Po treh dneh sem vodil za 100 točk, nato je prišel tisti malo slabši dan, ko je bil močen veter in nisem štartal pravočasno. Tisti, ki so štartali 20 minut za menoj, so imeli boljše razmere.

Jadralci se lahko sami odločite, kdaj štartate?
Drži. Rečejo: linija je odprta, lahko greste. Ni pa treba, da takrat že štartaš. Pogosto sta taktično čakanje in odločitev, ali štartati prvi ali spustiti naprej tekmece. Ko se enkrat odločiš, potem poskušaš čim hitreje prileteti do cilja. Seveda je drugače, če se pričakuje slabše vreme, takrat štartamo vsi naenkrat.

Vreme je na Češkem precej nagajalo, kajne?
Prvi teden smo imeli smolo in nismo leteli, potem je bilo šest zaporednih dni, ko smo lahko tekmovali. Štirje tekmovalni dnevi morajo biti pod streho, da je tekmovanje priznano.

Evropski prvak je postal Nizozemec Tim Kuijpers, ki vas je ugnal za 90 točk. Je bila za vas tudi zmaga dosegljiva?
Vsekakor. Če bi tekmovanje trajalo še kak dan, bi bilo vse mogoče. Normalna nihanja so okrog 100 do 200 točk, to je mogoče pridobiti, če imaš dober dan, tekmec pa slabega. Če si posamezen dan po treh urah letenja od tekmeca hitrejši za 15 minut, lahko že to pomeni tudi do 200 točk razlike. Skratka, nekje si imel malo slabše vreme ali se uštel pri računanju, pa izgubiš 10 do 15 minut in sanj o vrhunski uvrstitvi je konec.

Kakšna so pravila? Kako vodstvo tekmovanja nadzira, ali je letalo res letelo tam, kjer bi moralo?
Vsako letalo ima zapisovalnik letenja, ki elektronsko zapisuje, kje letiš. Vodstvo tekmovanja predpiše, kje je treba leteti, kje je štartna točka in kje so posamezne točke, ki jih je treba pravilno obleteti. Ko je vreme nepredvidljivo, lahko predpišejo tudi večja območja, znotraj katerih poskušaš leteti čim hitreje. Zmagovalec je tisti, ki najhitreje odleti nalogo. Dnevno lahko dobi do tisoč točk, kar pa je odvisno od dolžine naloge in časa leta. Če naloge ne opraviš in pristaneš zunaj letališča, je izguba točk tako velika, da je tekma izgubljena. Na koncu zmaga tisti, ki ima največ točk. Lahko nimaš dnevne zmage, pa si na koncu vseeno najboljši. Ta sistem je podoben, kot pri etapnih kolesarskih tekmah.

Zakaj ste morali pred tekmovanjem znižati težo letala in kako ste to storili?
Ob pregledu letala smo ugotovili, da sem za 10 kg težji od referenčne mase. To bi pomenilo, da bi dobil slabši korekcijski faktor in vsak dan izgubil 0,4 odstotka točk. Odstranil sem opremo za kisik, akumulator in oddajnik v primeru nesreče in s tem prišel pod referenčno maso. Če si lažji od referenčne mase, dobiš boljši faktor. To pravilo velja od lani. Prej nam je bilo v interesu, da smo čim težji.

Kaj so glavne značilnosti klubskega razreda, v katerem tekmujete?
Klubski razred je zasnovan tako, da je večini finančno dostopen. Letala so lahko stara tudi do 50 let. Ker vsa niso enaka, obstajajo korekcijski faktorji, da je tekmovanje pravičnejše.

Kako draga so takšna letala?
Od 10 do 20 tisoč evrov, v višjih razredih pa gredo številke lahko strmo navzgor. Jaz imam zadnjih šest let svoje letalo. Menim, da imam najboljše mogoče letalo za ta razred in prav z nakupom tega letala sem začel dosegati boljše rezultate.

Z vami je bila na Češkem vsa družina, tudi oba otroka. Imate v svoji ženi tudi pomočnika ali morda svetovalca oziroma psihologa?
Žena pomaga pripraviti letalo, na štartu teče na krilu, ob pristanku me pride iskat z avtomobilom, če pristanem zunaj letališča, prav tako pride po mene. Pomaga tudi po psihološki plati, točno ve, kdaj me pustiti pri miru in kdaj me brcniti v rit. Problem je, če so drugi jadralci obleteli disciplino, jaz pa ne. Takšen rezultat boli in znam biti siten.

Koliko ur ste lahko posamezen dan v zraku?
Od štiri do pet, če so dolge discipline, tudi do sedem.

Ste po takšnem dnevu uničeni?
Po enem samem dnevu niti ne toliko, če pa se leti več dni zapored in sploh če si imel zunajletališki pristanek, se pa kar pozna. Priporočljivo je, da si dobro telesno pripravljen. Jadralno letalstvo je bolj psihično naporen šport, saj je treba sprejeti veliko odločitev. Jadralno letalo nima motorja in izgublja višino. Hitreje kot letiš, bolj izgubljaš višino. To potem pridobimo s kroženjem v dviganjih. Odločati se je treba, kdaj zapustiti dviganje, kako hitro leteti, po kateri poti, kje iskati naslednje. Če bi v jadralnem letalu izklopil možgane, si v 10 do 15 minutah na tleh. Neprestano je treba razmišljati, se odločati, če pa nisi telesno dobro pripravljen, se ne moreš dobro odločati. Skratka, pri dolgih dirkah imaš prednost, če si dobro telesno pripravljen.

Po poklicu ste meteorolog na oddelku za letalske prognoze, zaposleni na ljubljanskem letališču. Vam znanje meteorologije veliko pomaga v športnem udejstvovanju?
Le do neke mere. Kakšen proces bolje poznaš, ni pa neke večje prednosti. Za vreme se že prej predvideva, kakšno bo, tebi ostane le interpretacija. Gledamo in izbiramo oblake, teren. Kdor bolje prebere vreme na oko, kot rečemo, tisti zmaga, ker se lahko najbolje taktično odloči. Ko sem na letošnjem evropskem prvenstvu izgubil 200 točk, sem presodil, da bo vreme slabše, štartal disciplino bolj zgodaj in bil prepočasen.

Se strinjate, da je jadralno letalstvo kraljica letenja?
Zagotovo. Ne predstavljam si drugega letenja. Tudi poklicni piloti gredo v prostem času v jadralno letalo, kjer nimaš motorja, ki bi ti pomagal, tako da moraš čim bolj izkoristiti naravo. Obstaja pa več stopenj teh užitkov. Nekdo le lokalno jadra kakšno uro ali dve, drugi gredo na prelete, kar je tudi meni všeč, nekateri tudi tekmujemo.