svetovne nagrade v svetu alpinizma, ki so si ga prislužili s prvenstvenim vzponom v severni steni Hagšuja.

To je že šesti zlati cepin za Slovence v 23-letni zgodovini podeljevanja. Prezelj je postal prvi alpinist na svetu, ki mu je to prestižno priznanje uspelo dobiti tretjič.

Odprava, ki je potekala od 6. septembra do 14. oktobra lani, je bila zaznamovana z birokratskimi težavami, a Lindič, Prezelj in Česen so z veliko motivacijo in vztrajnostjo v Himalaji v Indiji preplezali prvenstveno smer v severni steni Hagšuja (6657 m). Ocenjena je bila z najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice.

Do slovenskega vzpona po severni steni je bil Hagšu 25 let neosvojen, čeprav je bil želja več alpinističnih odprav. "Vzpon je bil medijsko zanimiv tudi po zaslugi zgodbe, ki so jo ustvarili angleški alpinisti s svojimi predhodnimi in lanskimi poskusi na gori. To mu ne poveča objektivne vrednosti, ga pa za širše občinstvo naredi zanimivega in izstopajočega. Vseeno upam, da to ni bil eden izmed razlogov za podelitev te nagrade. Priznati je treba, da je vzponov podobne zahtevnosti, kot je bil naš, še kar nekaj. Mogoče je komisijo pritegnila tudi spontanost našega plezanja, ki je bilo vse prej kot načrtno osvajanje še nepreplezanega ali neosvojljivega," je povedal Česen.

Prezelj bo po letu 1992 in 2007 prejel še tretji cepin. Po 23 letih je še vedno v svetovnem alpinističnem vrhu, a ugotavlja, da se alpinizem ves čas spreminja: "Zdaj spremembe v družbi na alpinizem izraziteje vplivajo kot posamezni alpinisti. Pred četrt stoletja je bila negotovost del normalnega življenja, danes pa je privilegij, ki si ga moraš dobesedno vzeti, če želiš polnovreden alpinizem. Vsi komunikacijski in tehnični pripomočki ter sodobna oprema so naše glave preparirali po svoje. Potovati je zdaj preprosteje. Če k temu dodamo še sodoben razmah zavarovalništva, bančništva in advokature, je res čudno, da nekoga navdušuje negotovost in sprejemanje lastne odgovornosti tukaj in zdaj."

Cepin tudi ameriški in ruski navezi ter britanski legendi
Poleg slovenskih alpinistov so nagrado prejeli tudi Američana Tommy Caldwell in Alex Honnold za prečenje celotne skupine Fitz Roya v Andih (7 vrhov od severa proti jugu), Rusa Aleksander Gukov in Aleksej Lončinski pa za prvi vzpon po 1620 metrov visoki severovzhodni steni Thamserkuja (Nepal, 6618 m). Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu letos prejme britanski alpinist Chris Bonnington.

Na prvem razširjenem seznamu 58 vzponov za zlati cepin 2015 sta bila poleg Hagšuja še dva vzpona slovenskih alpinistov: vzpon naveze Luka Krajnc in Luka Lindič - Grandes Jorasses, Rolling Stones, prva prosta ponovitev ter vzpon Domna Kastelica in Sama Hennesseyja - Chugimago (6258 m), zahodna stena, prvenstvena smer.

Leta 1997 sta alpinističnega oskarja prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solovzpon na Čo Oju in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič.