igralci, ki so sposobni igrati na več mestih.

Športni SOS je v prvi polovici septembra v znamenju svetovnega prvenstva v košarki, ki poteka v Španiji. Tokrat odgovarjamo na vprašanja o učinku klasičnih centrov, menjavah in slovenski korelaciji uspešnosti na pripravah in velikih turnirjih.

398. Kolikor se spomnim, smo vedno imeli dobre centre. Zdi se mi, da v reprezentanci niso prišli toliko do izraza. Zanima me, kakšen je bil učinek klasičnih centrov v slovenski reprezentanci na svetovnih in evropskih prvenstvih.
Imre Skrinar

Slovenska košarkarska reprezentanca je v več kot 20-letni zgodovini sodelovanja na evropskih in svetovnih prvenstvih igrala le z desetimi klasičnimi centri. Številni selektorji so pogosto na položaj številka 5 postavili igralce, ki naravno bolj spadajo na položaj krilnega centra. V današnji generaciji sta to, denimo, Erazem Lorbek in Uroš Slokar.

Sledi točkovni pregled uspešnosti vseh klasičnih centrov.

Opomba: V drugem stolpcu je število točk, ki jih je reprezentanca v celoti dosegla na velikem tekmovanju, v tretjem stolpcu je izkupiček klasičnih centrov, v zadnjem pa njihov odstotek točk.

Prispevek centrov je bil najvišji na EP-ju 1993, ko sta Kotnik (42 točk) in Đurišić (14) dosegla dobrih 28 odstotkov vseh točk. Najnižji odstotek pa sega v leto 2009, ko je bil edini center Brezec (50). Takrat je na položaju številka 5 največ časa sicer preigral Erazem Lorbek. Podrobnosti trenda padanja prispevka klasičnih centrov lahko preverite na spodnjem grafu.

399. Koliko menjav na tekmo je opravil naš selektor Jure Zdovc v primerjavi s preostalimi reprezentancami? Imel sem občutek, da je menjal dosti manj kot preostali trenerji.
Miha Žigon

Selektorji so na tem svetovnem prvenstvu v povprečju opravili po 21,9 menjave na tekmo. Jure Zdovc je v povprečju opravil še dve menjavi več (23,9). Občutek bralca Mihe tako ni najbolj točen. Razred zase je bil finski selektor Henrik Dettmann, ki je med tekmo opravil kar po 38 menjav. V spodnji tabeli je pregled po reprezentancah.

400. Kakšna je primerjava uspešnosti Slovenije na pripravljalnih tekmah s poznejšim uspehom na tekmovanju. Ali obstaja kakšna (ko)relacija?
Gašper Košmrlj

Slovenski košarkarji so v pripravah na vsa večja tekmovanja dobili dobrih 62 odstotkov vseh tekem (95 zmag, 58 porazov), nato pa je odstotek na velikih tekmovanjih padel na 53 odstotkov (50 zmag, 45 porazov). Nižji odstotek na zaključnih turnirjih je razumljiv, saj so bili tekmeci na pripravah v povprečju običajno manj kakovostnejši kot tisti na EP-jih in SP-jih.

A analiza pokaže, da ni prav nobene korelacije med odstotkom uspešnosti na pripravah in nato na zaključnih turnirjih (r = 0,04). To potrdita tudi spodnja grafa.