V Sloveniji poznamo po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi zakonodajni in posvetovalni referendum ter referendum o spremembi ustave.

Predhodni in naknadni zakonodajni referendum
Zakonodajni referendum je lahko predhodni ali naknadni. Predhodni referendum omogoča neposredno odločanje volivcev o določenih zakonskih vprašanjih, še preden DZ sprejme zakon in lahko omogoča tudi načrtno ustavljanje zakonodajnih postopkov. Volivci odločajo, ali naj se neko vprašanje uredi z zakonom, kot je predlagano, drugače, kot je predlagano, ali naj se v določenem zakonu uredi vprašanje, ki v njem ni urejeno, in kako.

Na naknadnem referendumu volivci odločajo o sprejetju ali zavrnitvi zakona, ki ga je DZ že sprejel. Tudi referendum o novem zakonu o RTV Slovenija je naknadni, saj je DZ o njem že glasoval in ga sprejel. To bo tretji naknadni zakonodajni referendum v samostojni Sloveniji. Na prvih dveh smo odločali o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo in tehničnem zakonu o t. i. izbrisanih.

DZ lahko razpiše referendum na svojo pobudo, predlog pa lahko da vsak poslanec. DZ ga mora razpisati, če to zahteva vsaj tretjina poslancev, državni svet ali 40.000 volivcev. Zahteva mora biti obrazložena, v njej pa mora biti jasno izraženo referendumsko vprašanje. Referendum lahko razpiše tudi DZ ob sprejetju zakona. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

DZ mora pri sprejemanju zakona upoštevati odločitev, sprejeto na predhodnem referendumu, in eno leto ne more sprejeti zakona v nasprotju z njegovim izidom, prav tako referenduma o istem vprašanju ne more ponoviti.

Posvetovalni referendum
DZ lahko, preden končno odloči o nekem vprašanju, razpiše tudi posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Na izid posvetovalnega referenduma DZ ni vezan.

Referendum o spremembi ustave
Referendum o spremembi ustave mora razpisati DZ, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Zahtevo lahko vložijo po sprejetju razpisane spremembe ustave, vendar pred njeno razglasitvijo v DZ-ju. Sprememba je na referendumu potrjena, če zanjo glasuje večina volivcev, vendar le, če je volilna udeležba vsaj 50-odstotna. DZ dve leti po referendumu ne more spremeniti ustave v nasprotju z izidom referenduma.