Pastorji so med najbolj priljubljenimi in vplivnimi posamezniki v ganski družbi. Foto: Reuters
Pastorji so med najbolj priljubljenimi in vplivnimi posamezniki v ganski družbi. Foto: Reuters

Ollen, 36-letnik iz Akre, je tipičen versko dejaven predstavnik ganskega srednjega sloja. Sam pravi, da ga molitev spremlja ves dan. Včasih vstane tudi ob treh zjutraj, da lahko moli.

Ollen pripada kristjanom, ki predstavljajo več kot 70 odstotkov od 26 milijonov prebivalcev Gane, čeprav ta številka ne odraža intenzivnih vsakodnevnih verskih dejavnosti vernikov in tudi gorečnosti, ki spremlja živahno binkoštno versko življenje. Večerne maše med delovniki, nočne vigilije, obcestni plakati z vabili na cerkvena srečanja ... vse to je del ganskega družbenega dogajanja.


Poznavalec krščanstva v Afriki, Kwabena Asamoah-Gyadu s Trinity Theological Seminaryja v Akri, je prepričan, da je zahodna Afrika tudi po zaslugi Gane v središču svetovnega krščanstva. Ljudje prebirajo Sveto pismo na avtobusih, pogosto je pri roki tudi na delovnem mestu, znani pridigarji so med najuglednejšimi posamezniki v ganski družbi.

Pastor Mensa Otabil, ki ima pod seboj omrežje mega Gospelske cerkve s podružnicami po vsem svetu, je bil v anketi leta 2015 izbran za najvplivnejšega posameznika v državi.

Afriški vpliv
Kot je za Reuters pojasnil Asamoah-Gyadu, nekje v sredino 20. stoletja segajo napovedi strokovnjakov, da bo Afrika postala gonilna sila krščanstva, spremembe v skupnosti afriških kristjanov pa bodo pomembno vplivale na cerkveno zgodovino, je prepričan.

Po svetu je 560 milijonov protestantov in od tega jih kar 41 odstotkov živi v Afriki, kjer naj bi ta delež po ocenah mednarodnega biltena za raziskave misijonarskih dejavnosti (IBMR) do leta 2050 narasel na 53 odstotkov.

V nekdanjo britansko kolonijo Zlata obala so krščanstvo prinesli katoliški misijonarji in predstavniki protestantskih cerkva, a največji vpliv so z ekstatičnimi verskimi obredi in obljubljanjem čudežev pustile binkoštne ločine, ki so postale nosilec današnjega verskega preporoda Gane.

Vzpon novih cerkva se je začel v 80. letih prejšnjega stoletja, ko se je Gana kot številne druge afriške države zaradi prezadolženosti znašla v hudi gospodarski krizi, ki so jo reševali s pomočjo mednarodnih posojilodajalcev v zameno za uvajanje drastičnega varčevalnega programa strukturnih reform, kar pa je številne prebivalce pahnilo še v hujšo revščino.

"Binkoštna vera obljublja dosežke … daješ desetino, moliš in dobiš," je Asamoah-Gyadu opisal delovanje in hitro širjenje binkoštnih ločin, ki avtoriteto bolj kot s cerkveno hierarhijo in teološkimi pristopi širijo prek duhovne izkušnje. Versko gorečnost so prinesli misijonarji iz Severne Amerike in hitro našli prostor v ganskih tradicionalnih skupnostih, kjer se ljudje še vedno v precejšnji meri zaupajo nadnaravnim silam.

Dobro služijo tudi družbenim pričakovanjem, ki jih poosebljajo bogati pastorji, v katerih ljudje vidijo rezultate božjega blagoslova. Množična srečanja in izjemno razvita mreža za socialno oskrbo samo še bolj prepričajo vernike. Kot pravi pastor Nana Kofi Acquah, cerkvenim voditeljem uspe združiti vero z gansko kulturo. "Gre za novo generacijo, ki se ne želi opravičevati, da je afriška, a hkrati želi sprejemati krščanstvo."

Kot je pisal Deutsche Welle, so leta 2014 v Gani našteli več kot 10.000 različnih cerkva oziroma krščanskih skupnosti. Verski obredi, ki jih prirejajo te cerkve, so pogosto zelo hrupni in povzročajo nejevoljo pri bližnjih sosedih. "Sploh nimamo miru. Hrup povzročajo vso noč," je eden izmed prebivalcev Akre povedal za nemški portal. "Cerkva je preveč in so povsod, nekatere povzročajo toliko hrupa, da se ne moreš niti pogovarjati," je dodal drugi.

"Duhovnost na enem mestu"
Z verskimi uslugami ne služijo samo pastorji večjih ali manjših vaških cerkva, ampak so v njih zaslužek prepoznali tudi v skupini ganskih zagnancev Asoriba, ki je bila lani na Seedstars Worldu izbrana za najboljše zagonsko podjetje v Afriki za aplikacije za versko oskrbo.

"Vse na enem mestu za duhovnost," je zapisal CNN, za aplikacijo pa je sooustanovitelj Asoribe Nana Prempeh dejal, da temelji na osnovnih cerkvenih ciljih in namerah. "Pridobiti čim več duš."

Verniki v Gani praviloma svojim cerkvam namenijo desetino svojega dohodka, pri čemer pravzaprav nihče ne ve, koliko se sploh nabere vsega tega denarja, vendar pa se vsi strinjajo, da gre za velike vsote. Prempeh pravi, da so cerkve med najbogatejšimi organizacijami v državi, ki pa z zbranimi sredstvi financirajo tudi izobraževanje in zdravstveno oskrbo.

"Nekatere cerkve uporabljajo kombije, da v nedeljo dostavijo denar v banke," je povedal Prempeh, čigar podjetje je za prispevke vernikov ustvarilo spletno pušico in pristavilo svoj lonček na ogromnem duhovnem trgu. Spletna aplikacija združuje že 700 cerkva in 50.000 vernikov. Tistim cerkvam z manj kot sto člani Asoriba ponuja brezplačno uporabo in priložnost za širjenje svojega članstva.

Družbeno omrežje je še posebej priljubljeno med Karizmatiki, kar gre pripisati predvsem mlademu članstvu te priljubljene zahodnoafriške ločine. Poleg Gane je Asoriba navzoča še v Južni Afriki in Nigeriji, njihov cilj pa je zavzeti čim več držav na celini.

Asoriba omogoča uporabnikom, da si lahko v vsakem trenutku ogledajo spletno pridigo ali prisluhnejo duhovni misli, vmes pa izvedejo še nakazilo prispevka svoji cerkvi. Tudi pogovor o občutljivih temah je včasih lažje opraviti prek spleta kot v živo, pojasnjuje Prempeh.

Lažni preroki
Med pridigarji novih cerkva so tudi številni šarlatani, ki lahkoverneže prepričujejo o skorajšnjem koncu sveta, kar je kritiziral tudi nekdanji predsednik države Jerry Rawlings, ki je lani jeseni odkrito spregovoril o korupciji v verskih združenjih. "Če se vedemo tako ignorantsko, ne smemo biti presenečeni, če je v državi toliko umazanije," je dejal.

Kot pravijo v Gani, vsakdo lahko ustanovi svojo cerkev, potrebuje le - Sveto pismo in plastične stole.