Francija pa je uvedbo sankcij ZDA zoper evropska podjetja označila za "nesprejemljivo". Medtem je odstopil glavni inšpektor agencije, ki je preverjala iranske jedrske aktivnosti.

Glavni inšpektor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Tero Varjoranta je nepričakovano odstopil. Razloga za njegov odstop le nekaj dni po naznanitvi izstopa ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma agencija ni podala. IAEA je sicer večkrat zagotovil, da Iran spoštuje svoje zaveze iz sporazuma.

Ruski predsednik Vladimir Putin je, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v torek sporočil, da se ZDA umikajo iz iranskega jedrskega sporazuma, govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Trojica se je znova zavzela za nadaljnje spoštovanje dogovora.

Putin je izrazil globoko zaskrbljenost nad Trumpovo potezo, Merklova pa je zagotovila, da bo Nemčija naredila vse, da se bo Iran še naprej držal obvez iz sporazuma.

Turški gospodarski minister Nihat Zeybekci je medtem napovedan umik ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma označil kot priložnost za Turčijo. Ankara bo nadaljevala gospodarsko sodelovanje z Iranom, je dodal.

Francija: Sankcije nad evropskimi podjetji nesprejemljive
Evropska podjetja ne bi smela trpeti posledic odločitve ZDA, je že predtem dejal francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian. V pogovoru za časopis Le Parisien je dejal, da menijo, da je "ekstrateritorialnost njihovih sankcij nesprejemljiva". Dodal je, da "Evropejci ne bi smeli plačati zaradi umika ZDA iz sporazuma, h kateremu so tudi sami prispevali".

Napovedal je, da bo Evropa sprejela "potrebne ukrepe za zaščito interesov podjetij in začela pogajanja z Washingtonom" glede tega vprašanja, poroča BBC. Le Drian je še dejal, da bi morala biti zavezanost drugih podpisnic sporazuma z Iranom spoštovana.

Washington se je za novo zaostritev sankcij zoper Iran in podjetja, ki s to državo poslujejo, odločil ob umiku iz iranskega jedrskega sporazuma. ZDA so določile, da imajo podjetja po svetu na voljo šest mesecev, da prekinejo poslovanje z Iranom, ali pa tudi njim grozijo ameriške sankcije.

Francija, Velika Britanija in Nemčija so sicer že predtem sporočile, da bodo z Iranom skušale rešiti sporazum iz leta 2015. Te države zdaj želijo nova, širša pogajanja z Iranom o njegovem programu balističnih raket in njegovih regionalnih dejavnostih, tudi v Siriji in Jemnu.

Merklova kritizirala Trumpa
Nemška kanclerka Angela Merkel je na velikem katoliškem zborovanju v Münstru ostro kritizirala dejanja ameriškega predsednika Trumpa. "Sporazum seveda ni idealen, vendar ni prav, da se sporazum, ki ga je Varnostni svet Združenih narodov soglasno podprl, enostransko odpove. To ruši zaupanje v celotno mednarodno ureditev," je dejala Merklova.

Čeprav je odločitev Trumpa za odstop od tega sporazuma "resen incident", pa to vendarle ni razlog za dvom o celotnem čezatlantskem partnerstvu, je še dejala kanclerka in zatrdila, da bo Nemčija pod njenim vodstvom to čezatlantsko partnerstvo še naprej podpirala.

Airbus, Renault, Peugeot, Siemens
Po omilitvi sankcij zoper Iran po sklenitvi sporazuma je več francoskih podjetij s to državo sklenilo za več milijard dolarjev poslov. Med njimi so tudi Airbus, Total, Renault in Peugeot. Francoski izvoz v Iran se je lani podvojil na 1,5 milijarde evrov.

Nemški izvoz v Iran je medtem narasel za okoli 400 milijonov in znaša tri milijarde evrov. Okoli 120 nemških podjetij je navzočih v Iranu s svojimi delavci, med njimi tudi Siemes, z Iranom pa sicer trguje okoli 10.000 nemških podjetij.

Nove sankcije proti posameznikom in podjetjem
ZDA so medtem že uvedle sankcije proti šestim posameznikom in trem podjetjem s sedežem v Združenih arabskih emiratih, ki jih obtožujejo, da se je prek njih na milijone dolarjev prelivalo k Iranski revolucionarni gardi oziroma njenim posebnim enotam Kuds za delovanje na tujem.

Ameriško finančno ministrstvo je ob tem iransko centralno banko obtožilo, da je pomagala omenjeni skupini pridobiti dolarje z njenih računov v tujih bankah. Združeni arabski emirati so sporočili, da so te posameznike in podjetja uvrstili na seznam teroristov in terorističnih organizacij, ki poslujejo s silami Kuds.

Nemčija bo skušala "minimizirati posledice"
Medtem je nemški gospodarski minister Peter Altmaier dejal, da bo sodeloval s prizadetimi podjetji in skušal "minimizirati negativne posledice" ameriške odločitve. Kot je dejal, gre za "omejevanje škode".

Altmaier je še dejal, da Nemčija nima pravnih možnosti za zaščito nemških podjetij, ki poslujejo v ZDA. Za zdaj Nemčija sicer ne bo preklicala dovoljenja podjetju Hermes za izvoz v Iran, je še dejal minister.

Nemška kanclerka Angela Merkel je iranskemu predsedniku Hasanu Rohaniju v četrtek dejala, da podpira ohranitev sporazuma, dokler bo Teheran izpolnjeval svoje dolžnosti. Enako je Rohaniju dan prej dejal tudi francoski premier Emmanuel Macron.

Putin z vodjo agencije za jedrsko energijo
Ruski predsednik Vladimir Putin se bo na temi iranskega jedrskega sporazuma sešel z vodjo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukijem Amanom, je sporočil sodelavec Kremlja Jurij Ušakov. Po njegovih besedah Moskva tesno sodeluje s Teheranom, da bi preprečili iranski odhod iz sporazuma, ki je po mnenju Kremlja bistven za svetovno stabilnost.

IAEA je v preteklosti sicer večkrat potrdil, da Iran spoštuje zaveze iz jedrskega sporazuma.