Foto: Reuters
Foto: Reuters

Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je izrazil pričakovanje, da bodo zaveznice in partnerice ZDA sledile s svojimi sankcijami. Z ukrepi želijo stopnjevati pritisk, s katerim bi zmanjšali vojaške zmogljivosti in učinkovitost Irana, je dejal.

Obenem po njegovih besedah nadaljujejo tudi utrjevanje zračne in protiraketne obrambe ter sistema zgodnjega opozarjanja po Bližnjem vzhodu.

Spomnil je, da so ZDA v zadnjih treh letih uvedle sankcije proti 600 posameznikom in organizacijam, ki naj bi bili povezani s terorizmom, zlorabami človekovih pravic in podporo skupinam, kot so Hamas, hutijevci in Hezbolah, ki jih ZDA označujejo za teroristične. "Pritisk se bo nadaljeval. Pri ukrepih proti iranski vladi za zlobna in destabilizacijska dejanja ne bomo oklevali," je zagotovil Sullivan.

Pred njim je sankcije že napovedala tudi ameriška finančna ministrica Janet Yellen, ki je dejala, da dejanja Irana ogrožajo stabilnost območja, s sankcijami pa da želijo postaviti nove ovire za tovrstno dejavnost Teherana. Kot je zagotovila, bodo na mizi vse možnosti.

Sobotni iranski napad ni zahteval smrtnih žrtev, povzročil naj bi tudi le manjšo škodo, je pa okrepil strahove, da bi se vojna v Gazi, ki traja že več kot pol leta, razširila na območju in se sprevrgla tudi v vojno med Izraelom in Iranom.

ZDA in EU naj bi želeli s sankcijami zoper Iran Izrael prepričati, naj ne izvede večjih povračilnih napadov na Iran.

Kakšen bo odziv Izraela?

David Cameron in Benjamin Netanjahu.  Foto: EPA
David Cameron in Benjamin Netanjahu. Foto: EPA

Načelnik izraelske vojske Herci Halevi je sicer že obljubil odgovor Izraela na iranski napad, podrobnosti pa ni predstavil. V sredo bo znova zasedal izraelski vojni kabinet.

Izraelski zunanji minister Izrael Kac je pozval 32 držav, naj sprejmejo sankcije zoper iranski raketni program in sledijo ZDA ter tudi same označijo iransko revolucionarno gardo za teroristično organizacijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je na srečanju z Davidom Cameronom v Jeruzalemu britanskemu zunanjemu ministru sporočil, da bo Izrael "sam sprejemal odločitve", kako se odzvati na iranski napad.

Kot je poudaril Netanjahu med pogovori, za katere je britanska vlada upala, da bodo pomagali pri deeskalaciji, bo njegova vlada "storila vse, kar je potrebno, da se obrani".

V nasprotju z njegovim vojnim kabinetom, ki je razklan glede te teme, Netanjahu ne skriva, da je naklonjen maščevanju za sobotni napad. Cameron mu je dejal, da bi moral biti odziv Izraela "pameten" in omejen, poroča BBC.

Cameron je novinarjem po srečanju dejal, da je v Izraelu, da bi "izkazal solidarnost" z Izraelci po "grozljivem" napadu Irana. "Upamo, da bo, kar koli Izrael že stori, čim bolj omejeno, ciljano in pametno. Eskalacija ni nikomur v interesu, kar smo tudi zelo jasno povedal vsem, s katerimi sem govoril tu v Izraelu."

Tudi EU napoveduje nove sankcije

Nove sankcije proti Iranu pa načrtuje tudi Evropska unija. Kot je po videokonferenčnem zasedanju zunanjih ministrov povezave v torek zvečer sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell, nameravajo razširiti sankcije, ki jih je EU proti Teheranu uvedel zaradi dobav brezpilotnih letalnikov Rusiji, ki jih ta uporablja v napadih na Ukrajino.

Sankcije bi se lahko po novem nanašale tudi na rakete, saj trenutno veljajo samo za letalnike. Poleg tega bi lahko veljale za dobave iranskega orožja zaveznikom Teherana na območju, na primer v Libanonu, Siriji, Jemnu in Iraku.

Iran je v soboto zvečer proti izraelskemu ozemlju izstrelil več kot 300 letalnikov in raket, ki pa jih je Izrael s pomočjo zaveznikov večinoma sestrelil. Po navedbah Teherana je šlo za odgovor na uničenje iranskega konzulata v Damasku 1. aprila, odgovornost za katero so pripisali Izraelu, ta je pa ni zanikal.