Kitajski katoličani so namreč razdeljeni na podtalno cerkev, ki priznava papeža, in uradno, katere škofe imenuje kitajska vlada, papeža pa ne priznava. Ljudska republika Kitajska in Vatikan sta diplomatske odnose prekinila leta 1951, zdaj pa kaže, da se bodo odnosi med njima otoplili, je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec.

Čemu naj bi se Vatikan odpovedal? Po poročanju časopisa Wall Street Journal, ki se sklicuje na vire v vatikanski diplomaciji, naj bi Frančišek že v kratkem priznal sedem katoliških škofov, ki jih je imenovala kitajska vlada. S preklicem izobčenja naj bi dosegel, da bi Peking v zameno priznal papeža za vrhovnega vodjo vseh kitajskih katoličanov. Papežev tiskovni predstavnik za zdaj molči.

Kardinal: Ne gre za politično izmenjavo
Ali se bo politika Svetega sedeža predala pred aparatom Ljudske republike Kitajske? To se sprašujejo opazovalci vatikanskih diplomatskih potez. Državni sekretar kardinal Pietro Parolin v intervjuju za dnevnik La Stampa odgovarja: "Kadar od koga pričakujejo, da se bo čemu odpovedal, pa naj gre za majhno ali veliko stvar, mora biti vsem jasno, da ne gre za politično izmenjavo, ampak za evangelijsko iskanje večje koristi za Kristusovo cerkev."

Novica je prišla v javnost le nekaj dni po tem, ko je zaslužni škof Hongkonga Joseph Zen Ze Kiun Vatikan obtožil, da se je prodal Kitajski, ko je dva od papežu zvestih škofov na jugovzhodu Kitajske pozval, naj svoji mesti prepustita Pekingu ljubšima kolegoma.

Na Kitajskem živi vsaj devet milijonov katoličanov. Manjšina pripada Kitajskemu katoliškemu patriotskemu združenju, ki priznava primat države, medtem ko je večina, ki sledi papežu, potisnjena v ilegalo. Število kristjanov, zlasti protestantov, na Kitajskem medtem pospešeno raste.