Foto: Reuters
Foto: Reuters
Pred desetimi dnevi je turški parlament prižgal zeleno luč za operacije turške vojske proti islamskim skrajnežem, vendar se Ankara za zdaj ni odločila za kopensko operacijo, v kateri noče sodelovati. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Incirlik
Turško oporišče Incirlik bo na voljo za napade na položaje skrajnežev v Siriji in Iraku. Foto: EPA
Turčija ne dovoli uporabe svojih oporišč

za zračne napade na položaje IS-ja v Siriji in Iraku.

Po najnovejšem vojaškem uspehu Islamska država nadzoruje polovico Kobaneja, ki ga je začela oblegati pred skoraj mesecem dni. Čeprav jih z napadi poskušajo ustaviti letala ZDA in njihovih arabskih zaveznic, džihadistom niso preprečila napredovanja.

Po navedbah nevladnega Sirskega observatorija za človekove pravice so džihadisti prodrli do središča mesta in kurdske sile potisnili v severno polovico mesta proti Turčiji. Politik iz Kobaneja Fejza Abdi, ki je v izgnanstvu v Turčiji, je povedal, da so borci IS-ja Kobane obkolili z južne, zahodne in vzhodne strani. Posvaril je pred pokolom, če obkolijo še sever mesta: "Če jim uspe prevzeti nadzor nad tem območjem, bodo zaprli vse poti do mesta in začeli pokol."

IS v Iraku zavzel še eno vojaško oporišče
Skrb vzbujajoča poročila prihajajo tudi iz Iraka, kjer je Islamska država prav tako na pohodu. V zahodni provinci Anbar so v mestu Hit po spopadih z iraškimi silami borci IS-ja zavzeli pomembno vojaško oporišče. Zasegli so vojaška vozila, med drugim tanke, in oporišče nato požgali.

Zaradi napredka džihadistov iraškim varnostnim silam grozi, da bodo v Anbarju ostale odrezane od preostale države. Zaradi spopadov v Hitu in okoli njega je z domov zbežalo že okoli 180.000 ljudi, so opozorili Združeni narodi. Bežeči civilisti pa so se večinoma odpravili proti vzhodnemu mestu Ramadi, poroča britanski BBC.

Turčija: Pogovori še niso končani
Navedbo, da je Turčija odobrila uporabo svojih oporišč, je oznanila svetovalka ameriškega predsednika za državno varnost Susan Rice, ki je dejala, da bo ameriška vojska lahko uporabljala tudi letalsko oporišče Incirlik na jugu Turčije. Kot je poudarila Riceova, je Turčija pred kratkim dovolila uporabo svojega ozemlja za izvajanje dejavnosti v Siriji in Iraku ter za urjenje zmernih sirskih upornikov v boju proti režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

Po navedbah turških oblasti se pogovori o tem še niso končali. Turčija ima 1.200 kilometrov dolgo mejo s Sirijo in Irakom. Pred desetimi dnevi je turški parlament prižgal zeleno luč za operacije turške vojske proti islamskim skrajnežem, vendar se Ankara za zdaj ni odločila za kopensko operacijo, v kateri noče sodelovati. Iz sirskega mesta Ajn Arab, kurdsko Kobane, poročajo o nadaljevanju srditih spopadov med pripadniki Islamske države in kurdskimi borci. Ubitih je bilo več kot 500 ljudi, 12 tisoč jih je še vedno ujetih v tem pretežno kurdskem mestu.

Ankara v precepu
Turčija se upira vojaškemu posredovanju v sosednji Siriji in oboroževanju kurdskih borcev za boj proti skrajnežem, saj je sama bila krvav boj z oboroženimi pripadniki kurdske manjšine in šele pred kratkim začela mirovni proces. V štirih desetletjih vojne s Kurdi je umrlo 40.000 ljudi. Turški kurdski voditelji so posvarili, da bi oklevanje Ankare pri pomoči za obrambo Kobaneja lahko ogrozilo mirovni proces s Kurdi.

Kurdski borci v obleganem mestu si želijo, da bi Turčija dovolila prihod njihovih rojakov in dotok orožja, s čimer bi se lahko učinkoviteje branili pred Islamsko državo, ki si je v poletni ofenzivi v Iraku nakopičila ogromno težkega orožja in tankov. "Potrebujemo borce, potrebujemo vse," je dejal vodja obrambe Kobaneja Esmat Al Šejk.

Streljaj od meje v Siriji še vedno potekajo spopadi za obmejno mesto Kobane, kjer živi večinoma kurdsko prebivalstvo in ki ga že štiri tedne oblegajo skrajneži, ki so jih v zadnjih dneh ustavili, vendar ne porazili, šele okrepljeni letalski napadi pod vodstvom ZDA v podporo kurdskim borcem na terenu. V mestu je bilo ubitih že 500 ljudi, okoli 200.000 pa jih je pobegnilo z domov in se prek meje zateklo v Turčijo.

Turčija ne dovoli uporabe svojih oporišč