Izstop Velike Britanije iz Unije je sicer predviden za 29. marec.

"Davi sem pisala predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku in ga obvestila, da želi Združeno kraljestvo podaljšanje 50. člena do 30. junija," je sporočila Mayeva. 50. člen Lizbonske pogodbe ureja izstop države iz EU-ja.

To prošnjo je v pismu utemeljila s tem, da namerava izstopni sporazum britanski poslanski zbornici znova predložiti v glasovanje, čeprav ga je dvakrat že zavrnila. "Če bo predlog potrjen, verjamem, da ga bo parlament tudi ratificiral. Vendar pa se to ne bo zgodilo pred 29. marcem 2019," je pojasnila. Dodala je, da je časovni razpored za sprejemanje potrebne zakonodaje "neizogibno negotov".

Ni za daljše podaljševanje

V britanskem parlamentu je ob tem poudarila, da ne želi daljše preložitve britanskega izstopa iz Unije, ki bi pomenila, da bi morala Velika Britanija sodelovati na majskih evropskih volitvah. S tem pa ne bi upoštevali izidov referenduma iz leta 2016, na katerem je večina Britancev podprla izstop iz EU-ja.

"Ideja, da bi tri leta po tistem, ko so izglasovali izstop iz EU-ja, državljani volili nove evropske poslance, je po mojem mnenju nesprejemljiva," je povedala. "Kot premierka nisem pripravljena brexita podaljšati dlje kot do 30. junija," je poudarila.

Tusk je v odgovor na prošnjo dejal, da bi lahko evropski voditelji podprli krajšo preložitev brexita, če bo britanski parlament podprl sporazum o izstopu iz Evropske unije. Vprašanje dolžine podaljšanja ostaja odprto.

"V luči posvetovanj, ki sem jih imel v preteklih dneh, verjamem, da bi bila krajša preložitev možna. Vendar pa bo pogojena s podporo izstopnemu sporazumu v britanski poslanski zbornici. Vprašanje dolžine podaljšanja ostaja odprto," je na današnji novinarski konferenci povedal Tusk, ki bo v četrtek in petek v Bruslju gostil voditelje članic EU.

"Resno pravno in politično tveganje"

Evropska komisija je v internem dokumentu pred vrhom EU-ja evropske voditelje pozvala, naj izberejo med preložitvijo do 23. maja, torej pred evropskimi volitvami, in daljšo preložitvijo najmanj do konca leta 2019.

"Vsaka druga možnost (na primer preložitev do 30. junija 2019) bi predstavljala resno pravno in politično tveganje za Evropsko unijo in nekatere negotovosti, ki so trenutno v Združenem kraljestvu, prinesla v EU," je komisija zapisala v dokumentu. Vsaka druga možnost bi imel neposredne pravne in praktične posledice za volitve v 14 državah EU-ja. Za teh 14 članic se bo namreč v primeru brexita po evropskih volitvah spremenilo število evropskih poslancev.

Veliki Britaniji pa ne bo treba sodelovati na evropskih volitvah, samo če bo izstopila iz EU-ja pred 23. majem, ko se začnejo volitve v Evropski parlament, je pojasnila komisija.

Francija bi lahko glasovala proti preložitvi brexita

Medtem je Francija sporočila, da bo glasovala proti preložitvi brexita, če Mayeva evropskim voditeljem ne bo predstavila "verodostojne" strategije za izstop. "Če Mayeva Evropskemu svetu ne bo mogla predstaviti zadostnih zagotovil glede kredibilnosti strategije, bo to vodilo v zavrnitev zahteve za preložitev, prednost pa bo dobil izstop brez dogovora," je povedal francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian.

Ob tem je predstavil tri francoske pogoje za podporo preložitvi brexita za nekaj tednov. To so, da je cilj preložitve dokončanje ratifikacije izstopnega sporazuma, jasnost Velike Britanije, da ne bo vnovičnih pogajanj o doseženem sporazumu, in da ne bo sodelovala na majskih evropskih volitvah.

"Odprti smo za nekajtedensko tehnično podaljšanje, da bi britanske institucije dokončale ratifikacijo sporazuma," je povedal Le Drian. "V primeru, da ga ne bodo potrdili, pa je osrednja možnost izstop brez dogovora. Na to smo pripravljeni," je poudaril.