Pomembno je razumeti, da se krožno gospodarstvo ne začne s tem, da znova uporabimo smeti, temveč še pred proizvodnjo vseh stvari, ki potem končajo v smeteh, poudarja. Kaj je bistvo krožnega gospodarstva? Omogoča ekonomsko rast, pri čemer pa je optimizirana uporaba virov ob spremenjenih načinih proizvodnje in porabe, ki so do okolja in virov prijazni.

Če nekdo misli, da je krožno gospodarstvo to, da lahko vrne papir v ponovno predelavo, se krepko moti. Dejansko ne gre za nič novega, kot poudarja, tako so stoletja živeli naši predniki. "Način, kako smo naredili svoje počitniške hišice, so jasen dokaz krožnega delovanja, vse so uporabili, ker ni bilo veliko virov. Če prihajaš iz ribiške ali kmečke družine, dejansko nimaš odpadkov. To me opominja, da prihajam iz kulture, kjer smo skrbni, ker naši predniki niso imeli veliko. To je v našem DNK-ju, še pred nekaj generacijami so tako živeli," je povedala v pogovoru za MMC ob robu nedavnega Blejskega strateškega foruma. "Dejstvo je, da živimo v potrošniški družbi, če želimo vrniti princip krožnega gospodarstva, se dejansko bojujemo proti zelo močnemu sistemu. Kot bi skušali preusmeriti Nil. Dejstvo je, da je smeti čedalje več, in to je eden od ključnih izzivov."

Norveška je kot ena najbogatejših držav na svetu na številnih področjih zgled drugim. Področje krožnega gospodarstva pa žal ni eno izmed njih, ravno nasprotno, kot poudarja sogovornica.

"Dejansko nisem vedela, kako se sploh lotiti tega, na koga se obrniti. Ker sem sama delala v korporaciji, sem videla, kako veliko govorimo o trajnostnem razvoju, a v praksi ne udejanjamo teh besed. Hkrati sem vedela, da se dvigujejo norveške emisije. Torej, kako lahko kot država govorimo o trajnostnem razvoju, če se povečujejo naši izpusti?! Nekdo ne govori resnice, kaj se torej dogaja?"

Po njenih besedah je ena ključnih težav ta, da vsak del sistema, v katerem živimo, deluje zase, zato je uvesti spremembe zelo zahtevna naloga. "Nisem se zavedala, da bo tako težko. Naši sistemi so del utečenih sistemov, so del prometa, ladjedelništva, trgovine ... Nihče pa ne vidi širše slike. Če pa jo vidijo, potem si želijo središčne vloge v tem. Recimo Greta Thunberg vidi širšo sliko, to je prednost mladosti."

Pri tem je polna pohvalnih besed za Evropsko unijo. Evropska komisija je leta 2015 sprejela akcijski načrt za pospešitev prehoda Evrope h krožnemu gospodarstvu, krepitev njene konkurenčnosti na svetovni ravni, spodbujanje trajnostne gospodarske rasti in odpiranje novih delovnih mest.
Akcijski načrt predlaga 54 ukrepov za "zaprtje zanke" življenjskih ciklov proizvodov: od proizvodnje in porabe do ravnanja z odpadki in trga za sekundarne surovine, navaja na svoji spletni strani Evropska komisija. Določa tudi pet prednostnih sektorjev za pospešitev prehoda vzdolž vrednostne verige proizvodov (plastični proizvodi, živilski odpadki, kritične surovine, gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, biomasa in materiali na biološki osnovi). Pri tem daje močan poudarek gradnji trdnih temeljev, ki bodo omogočali razvoj naložb in inovacij.

54 točk načrta
Ključni cilji, zapisani v načrtu, so: do leta 2030 doseganje 65-odstotnega recikliranja komunalnih odpadkov, in 75-odstotnega recikliranja odpadne embalaže, zmanjšanje količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih, na največ 10 odstotkov vseh odpadkov. Med cilji so tudi prepoved odlaganja ločeno zbranih odpadkov na odlagališčih; spodbujanje uporabe ekonomskih instrumentov za odvračanje potrošnikov od odlaganja odpadkov na odlagališčih; poenostavljene in izboljšane opredelitve ter usklajene metode za izračun stopenj recikliranja v EU-ju, konkretni ukrepi za spodbujanje ponovne uporabe in industrijske simbioze, tj. spreminjanja stranskih proizvodov ene panoge v surovine druge panoge in gospodarske spodbude za proizvajalce, da bi na trg dajali do okolja prijaznejše proizvode in podpirali programe predelave in recikliranja (npr. za embalažo, baterije, električno in elektronsko opremo, vozila).

"Pripravili so načrt s 54 točkami, ki pokrivajo številna področja. Občudujem jih, ker vsebuje spremembe, odločitve in tudi konkretne korake. Če želiš na silo spremembo, lahko pričakuješ le upor. To bodo dejansko nova zelena delovna mesta v EU-ju," je optimistična Norvežanka.

Med sodelovanjem na svetovnem forumu krožnega gospodarstva na Finskem jo je zelo pozitivno presenetilo, da so o krožnem gospodarstvu, glede katerega so sicer med najbolj glasnimi okoljevarstvene organizacije, govorila različna podjetja. "McKinsey, KPGM in druga podjetja so poudarjala pomena krožnega gospodarstva in očitno v njem prepoznala poslovno priložnost."

Norveška kot speča Sneguljčica
Kljub sicer visoki razvitosti Norveška na tem področju ni med vodilnimi državami. "O Norveški govorim kot o speči Sneguljčici, ki je zaspala med nočno stražo. Norveška je imela zelo veliko korist od tega, da je družba z visoko porabo, in mogoče je to tudi nepravična prednost, ki jo je treba spremeniti. Norvežani si radi zamišljamo, da smo okoljsko ozaveščeni, trajnostno naravnani ... Zavedati se, da smo dejansko del škodljivega sistema, pač ni prijetno. A dejstvo je, da pri nas ni regulative, kot je v EU-ju, in če ne bomo ničesar spremenili, potem bomo zadnja ladja na morju," je kritična.

Kot pravi, ima Norveška "srhljiv gospodarski profil," ker je tako odvisna od nafte. "Pred 100 leti je bila Norveška na dnu lestvice socialno prijaznih držav, kar je opomnik, da se lahko vse spremeni zelo hitro. Kako torej poiskati novo pot? Norvežani smo bili stoletja raziskovalci, in to znanje moramo izkoristiti za iskanje poti do novih zaposlitev, urbanega kmetovanja, vrtnarjenja. Izziv bo, da bomo proizvajalci, potem ko smo bili stoletja izvozniki: lesa, nafto in surovin. Skratka, biti moramo "lovci" v krožnem gospodarstvu," vidi možno vlogo Norveške pri širjenju zasnove krožnega gospodarstva. Ker smo majhni, smo lahko eksperimentalna država. Zelo veliko stavimo na zaupanje in preglednost. Na teh temeljih moramo zgraditi tudi trajnostno družbo."

Čeprav nihče v bistvu ne mara sprememb, so te nujne. Okoljski kazalniki jasno kažejo, da potrebujemo velike spremembe, če želimo zanamcem pustiti kolikor toliko zdravo okolje. Ena od najboljših stvari pri krožnem gospodarstvu je, kot poudarja Norvežanka, to, da se lahko zanj vsak odloči in ga začne takoj izvajati. "Ni ti treba čakati do 2025 ali 2030 ali strategijo države ali EU-ja. Začneš lahko kadar koli in kjer koli, ne glede na vrsto posla, s katerim se ukvarjaš. Krožni modeli gospodarstva v linearnem podjetju predstavljajo tudi mirno tranzicijo, saj pomeni, da podjetju ne bo treba bankrotirati, ko bo trg postal krožno naravnan, saj se bo že prej prilagodil."

Po njenem prepričanju so rešitve za večino zagat že na dlani, treba jih je zgolj uvesti.

Prepoved plastika kot gonilo inovacij
V zadnjih letih je mnogo govora o škodljivosti plastike. Sama za to težavo vidi enostavno rešitev: splošno prepoved. "Prepoved plastike bi spodbudila inovacije, nove rešitve." Kot pravi, se številna naftna podjetja že usmerjajo v naložbe, povezane z raziskovanjem plastike in možnih poslovnih priložnosti v povezavi z njo. Odpadki postajajo velik posel.

Sogovornica je prepričana o uspehu principa od spodaj navzgor. "Pogosto se srečujem s politiki, ki me, ko govorimo o krožnem gospodarstvu, sprašujejo, katere zakone je treba spremeniti. Odgovorim jim, da ne vem, da je pač treba poskusiti. Ne vemo, kakšne spremembe bo to prineslo v finančni in davčni sistem. To pa veliko lažje narediš v majhnih, varnih okoljih, kakršni sta Slovenija ali Norveška."

Nekatere odločitve so in še bodo sprejele na ravni EU-ja, a dejansko je večina odločitev zelo osebnih. "Primer: rada bi šla ven in želim novo obleko. Toda, ali jo res potrebujem? Vse to je krožno gospodarstvo. Recimo zadnjič se mi je pokvarila pečica in sem potrebovala popravilo. Popravilo je bilo dvakrat dražje od nove. In sem se znašla v dilemi. Živimo v linearnem svetu in hitro se lahko počutiš, da ne moreš ničesar spremeniti, toda to ni res."

Nekje sem naletela na zanimiv podatek, da so Norvežani na vrhu lestvic po kupovanju novih oblačil. "Ne le oblačil, temveč tudi raznih naprav. Vsako leto recimo pridelamo 30 kilogramov železnih odpadkov na posameznika. Veste, kakšno je svetovno povprečje? Pet! Naša poraba je izjemno visoka," se zaveda še veliko dela, ki čaka Norvežane.

Pri tem jo manj kot za mlade, ki so po njenem prepričanju hitro odzivni na spremembe, skrbi za starejše generacije, ki se spremembam načeloma upirajo in ne marajo prilagoditev.

"Norvežani smo res na vrhu potrošnje in na to res ne moremo biti ponosni. Ampak res verjamem, da se bodo Norvežani zbudili in ko bo treba, bodo sledili novemu. Sistem potrebuje sedem let za spremembo, zato pravim, dajmo začeti. Državljani moramo vladi dopovedati, da želimo biti na vrhu krožnega gospodarstva," ima cilj pred očmi. Kot pravi, vlada za zdaj za njihove pozive ostaja gluha, a bodo vztrajali, krepijo sodelovanja s podjetji in posamezniki. "Če veste, da prihaja čas, ko bodo imeli vsi samo tanke televizije, boste kupili veliko škatlo? Ne. Enako je tu, če veste, da prihaja novo gospodarstvo, boste del tega ali ne?"

Zdaj svoja prizadevanja usmerjajo v sodelovanje z vodilnimi v različnih podjetjih glede oblikovanja strategij o krožnem gospodarstvu znotraj njihovih podjetij. Iščejo pa tudi mnenjske voditelje in ambasadorje, tako družbene kot poslovne, ki bodo širili to sporočilo o pomembnosti krožnega gospodarstva.

Za Norvežane to pomeni tudi preskok v miselnosti. Kot izrazito neodvisna država ima veliko vlogo lastništvo. Krožno gospodarstvo pa v veliko vidikih spreminja to razmišljanje."V krožnem gospodarstvu gre za koncept ponovne uporabe, kar pomeni, da bo treba veliko delati za spremembo te filozofije, da bomo prešli od neodvisnosti do soodvisnosti, delitve (avtov, strojev …) skratka, da se bolj povežemo kot skupnost, od koder pa smo dejansko tudi prišli. Skratka, vračamo se k principu, ki smo ga že živeli."

Največjo odgovornost moramo prevzeti posamezniki, seveda pa morajo svojo nalogo narediti tudi sistemi kot celote. Navede primer Osla, v katerem so mestne oblasti zmanjšale onesnaženost zraka z omejitvijo prometa, velik problem pa še naprej ostajajo odpadki. "Industrija predelave odpadkov bo imela čedalje večjo vlogo in moč," je prepričana, hkrati pa opozarja, da bodo spremembe v načinu življenja in poslovanja nekatere gospodarske subjekte izrinile s trga in bodo propadli, če se ne bodo spremembam ustrezno prilagodili.

Ob tem navede dober primer Amsterdama, kjer je 15 odstotkov služb povezanih s krožnim gospodarstvom, ustvarjajo se nova delovna mesta in nove veščine.