Na Interpolovem seznamu iskanih oseb se je znašel zaradi suma, da tihotapi mamila, in številnih likvidacij, s katerimi naj bi bil povezan. Šarić naj bi z ladjami iz Južne Amerike več let tihotapil kokain v Evropo. Pri tem naj bi sodeloval s črnogorskimi mornarji, ki delajo na tujih ladjah, imel pa naj bi tudi neposredne stike z vrhom kolumbijskega kartela. Dobro naj bi bil povezan še s političnim vrhom v Črni gori.
Šarićev klan nevarnejši od zemunskega
Leta 2003 naj bi bil vpleten v umor Miše Vujačića, enega izmed domnevnih šefov črnogorske mafije, v hotelu Lev v Ljubljani. Šarićev klan naj bi bil zaradi mednarodnih povezav celo nevarnejši od zloglasnega zemunskega klana. Šarića povezujejo tudi z umorom srbskega kriminalca Cvetka Simića, čigar razkosano truplo so marca letos našli v Zagrebu. Simić, ki ga je srbska policija povezovala s tihotapljenjem mamil, naj bi bil nekaj dni pred smrtjo v Sloveniji, je za TV Dnevnik poročala Nina Mrzlikar.
Pripravljal številne atentate
Srbsko tožilstvo za organizirani kriminal je obtožnico proti 40-letniku po rodu iz Črne gore in njegovim sodelavcem napisalo aprila, potem ko so novembra lani v Urugvaju zaplenili približno dve toni in pol kokaina, ki naj bi ga Šarićeva skupina skušala pretihotapiti v Evropo. Šarić je pred aretacijo pobegnil v Črno goro, srbsko pravosodje pa mu je nato zaplenilo številne nepremičnine. Teh naj bi imel Šarić še več, številne pa naj bi bile prepisane na družinske člane, prijatelje in znance. Njegovo premoženje v Črni gori in Srbiji je ocenjeno na desetine milijonov evrov. Proti Šariću v Srbiji poteka tudi preiskava zaradi pranja denarja.
Po podatkih obveščevalnih služb v regiji naj bi Šarićev klan pripravljal atentat na srbskega predsednika Borisa Tadića, pravosodno ministrico in glavnega tožilca, torej na tiste, ki so organiziranemu kriminalu v Srbiji napovedali boj.
Po nalogu srbskega Interpola je črnogorska policija začela preiskavo proti Šariću zaradi vpletenosti v tihotapljenje mamil. Poznavalci domnevajo, da je – obveščen o namerah policije – zapustil Črno goro in odšel v katero izmed sosednjih držav.
Balkanska mamilarska pot
Balkan je most med azijskimi pridelovalci droge in porabniki v zahodni Evropi. Prek Irana in Turčije afganistanski heroin in druge droge Evropo dosežejo po treh poteh, ki se začnejo v Bolgariji - prek Romunije, Srbije in Makedonije.
Politična nestabilnost, vojne, revščina in korupcija slabijo vlade v številnih balkanskih državah, kar izkoriščajo tihotapci mamil.
V svojem poročilu iz leta 2008 je Urad ZN-a za droge in kriminal (UNOCD) opozoril, da je os med južnoameriškimi mamilarskimi karteli in albansko mafijo dosegla "alarmantne razsežnosti", Kosovo pa da je glavni distribucijski center na križišču svetovnih poti za tihotapce mamil.
Albanska mafija je imela razpredeno mrežo v Albaniji in Črni gori, vedno večji nadzor pa ima nad romunskimi pristanišči. Heroinski trg v Zahodni Evropi je od 40 do 75 odstotkov pod nadzorom albanske mafije. Njene lovke segajo v Švico, Grčijo, Belgijo, Avstrijo, Švedsko, Češko, Norveško in Veliko Britanijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje