Tako pretresljiv prizor, ki se je žal ponovil velikokrat, opisuje direktorica Unicefa v Jemnu Meritxell Relano, ki je v Jemnu živela zadnja tri leta in štiri mesece.

V izjavi ob koncu leta 2017 je dejala, da leto za Jemence ne bi moglo biti slabše, kot je bilo. Zdaj priznava, da se je zmotila. "Leta 2017 sem se zmotila, ko sem mislila, da ne morem videti hujših razmer, a je bilo lani še hujše. Kljub delu agencij ZN-a, da bi pomagale v krizi, se katastrofalne številke samo zvišujejo, ker boji ne ponehajo. In tako se je število otrok v stiski še povečalo. Leto 2018 je bilo res zelo slabo leto," v pogovoru za MMC ni skrivala razočaranja.

Unicef Slovenija začenja kampanjo
Presunljivi prizori nedohranjenih otrok v Jemnu so zadnja leta žal stalnica medijskega poročanja, kot tudi grozljivo dejstvo, da spopadom v Jemnu ni videti konca. Unicef je ena od ključnih humanitarnih organizacij, ki pomagajo pri preživetju več milijonov jemenskih otrok. Brez močno okrepljene humanitarne pomoči bi se lahko v naslednjih mesecih s hudo lakoto bojevalo še dodatnih 90.000 otrok, zato bo organizacija še okrepila humanitarno pomoč otrokom v Jemnu, za kar pa potrebuje finančno podporo. Unicef Slovenija bo tako začel zbirati sredstva za nujno pomoč lačnim otrokom. Podatke, kako lahko pomagate, najdete v spodnjem okvirčku.

Največja grožnja jemenskim otrokom poleg spopadov je lakota. Vsakih 10 minut zaradi lakote in bolezni, ki jih je sicer mogoče preprečiti, umre najmanj en otrok. "Pomoč potrebuje 80 odstotkov Jemencev (op. država ima okoli 26 milijonov prebivalcev), med njimi je 11 milijonov otrok, okoli tri milijone ljudi je notranje razseljenih, med njimi je milijon otrok. Razmere so res zelo kritične," je v pogovoru razkrila direktorica Unicefa. Kot pravi, je v tem času, ko je živela v Jemnu, videla številne pretresljive prizore, a v isti sapi dodaja, da na terenu dejansko ni časa za žalost in nemoč. "Ekipa Unicefa je zelo motivirana, imamo jasno vizijo o našem cilju: rešiti želimo čim več otrok."

Sorodna novica Draga Potočnjak: "Jemen ni tako daleč, nam pa se ne ljubi niti klikniti na peticijo"

80 odstotkov nedohranjenih otrok si, če dobi pomoč, opomore
Pomembno dejstvo, ki ga je treba izpostaviti, je, da je zdravljenje nedohranjenosti zelo učinkovito: 80 odstotkov otrok si, če dobijo ustrezno prehrano, opomore. Samo lani so tako uspešno pomagali več kot 305.000 nedohranjenim otrokom.

Ob tem našteje žalostna dejstva, da je bilo v preteklih letih v vojni ubitih ali ranjenih več kot 7.000 otrok, vsaj 2.800 fantkov je postalo otroških vojakov. Porušene so številne šole in zdravstvene ustanove, kar še otežuje položaj oz. oskrbo in izobraževanje otrok. "V tem trenutku v šolo ne hodita več kot dva milijona otrok. Večina učiteljev v javnih šolah ni plače dobila že več kot dve leti. To predstavlja veliko tveganje za preostale štiri milijone otrok, ki še hodijo v šolo," težave našteva sogovornica.

Sodelavci Unicefa, skupaj jih je v Jemnu 300, med njimi je večina domačinov, skušajo pomagati z dostavo hrane, zdravil in druge osnovne pomoči. Po besedah sogovornice je pomembno to, da ima Unicef pet uradov v različnih krajih po državi, sodeluje pa tudi s številnimi jemenskimi zdravstvenimi in šolskimi organi ter tudi državnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami. Zelo razvejan sistem delovanja v praksi pomeni, da lahko dosežejo res skoraj celotno ozemlje oz. pomagajo ljudem v številnih krajih.

Polovica države brez dostopa do pitne vode
Veliko prizadevanj usmerjajo v dostavo hrane. "Zaradi nedohranjenosti sta ogrožena dva milijona otrok, 360.000 med njimi je mlajših od pet let, in ti se bojujejo za preživetje. Potem je tu več kot milijon nosečnic in doječih mam, ki so prav tako nedohranjene," pravi Meritxell Relano in ob tem dodaja, da polovica države nima dostopa do čiste pitne vode, kar predstavlja veliko zdravstveno tveganje.

Polovica zdravstvenih ustanov je zaprtih, številne komajda funkcionirajo, kar predstavlja zelo zahtevne razmere za zdravnike, ki kljub vsemu vztrajajo. Številni so namreč zapustili državo. "Zdravniki so res pravi junaki, saj delajo v zelo zahtevnih razmerah. Tudi zato jim finančno pomagamo, da vztrajajo."

Evakuacija enega otroka ali enomesečno delovanje bolnišnice?
Pomemben uspeh so s skupnimi močmi dosegli v boju proti koleri, saj jim je uspelo zajeziti epidemijo kolere, proti otroški paralizi so lani cepili pet milijonov otrok. To so pomembni uspehi, ki tudi sodelavcem dvigajo moralo, potrdi sogovornica. Na vprašanje, kako je s prevozom hudo bolnih otrok na zdravljenje v tujino, odgovarja, da je primarni cilj organizacije ohranjanje delujočega sistema v Jemnu. "Stroški evakuacije enega otroka so taki, kot jih bolnišnica potrebuje za mesec dni svojega delovanja. Ocenjujemo, da je bolje, da vlagamo v ohranjanje zdravstvenih ustanov v Jemnu, da lahko oskrbijo čim več Jemencev."

Pomembno področje dejavnosti torej predstavlja fizična delitev pomoči, od hrane do zdravil, na drugi strani pa Unicef pomaga tudi na druge načine, tudi z delitvijo finančne pomoči. Kot velik dosežek poudari t. i. program nujne finančne pomoči obubožanim prebivalcem. "Gre za to, da delimo manjše zneske skoraj 9 milijonom prebivalcem, zdaj je bil že četrti obrok. Denar prispeva Svetovna banka. Res smo močno prisotni na terenu." Kot še pojasni, v večini države učitelji in zdravstveni delavci niso dobili plače že več kot dve leti, zato jim plačujejo vsaj nekaj, da nadaljujejo svoje delo. "Vendar pa ne moremo v celoti nadomestiti izpada prihodkov," razočarano pove Meritxell Relano.

Kako poteka delo na terenu?
Ekipe v različnih delih države so odgovorne za dejavnosti na določenem območju. Vsako leto pripravijo načrt po različnih področjih, ki ga skušajo potem potem v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami čim bolj uresničiti. "Včasih ne moremo na teren, da bi nadzorovali dejavnosti, ker so varnostne razmere slabe, tako da sodelujemo z ekipami in sodelavci na terenu, ki gredo potem pogledat, kako je z izvajanjem dejavnosti."

Pomoč prihaja po različnih poteh
Pomoč v državo prihaja na različne načine in po različnih poteh. Cepiva recimo pridejo z letali v Sano. Tamkajšnje letališče (zračni prostor nad Jemnom je pod nadzorom Savdske Arabije) je zaprto za komercialne polete, letala s humanitarno pomočjo pa lahko pristajajo na njem. Kot pojasni sogovornica, del pomoči pride tudi prek pristanišč v Hodajdi in Adenu.

Podobno kot druge humanitarne organizacije tudi Unicef vse strani poziva h koncu bojev. "Posebni odposlanec ZN-a trdo dela, in upam, da bodo strani privolile v rešitev, sicer bo umrlo še veliko otrok. Zelo pomembno je, da v letošnjem letu pride do končanja spopadov, sicer bo humanitarna kriza še večja," še opozarja direktorica Unicefa v Jemnu.