Iran je bil glavna tema zadnjega zasedanja zunanjih ministrov EU-ja pred poletnim premorom. Unija kljub iranski prekoračitvi dovoljene meje bogatenja urana vztraja pri diplomaciji.

Iran svari pred vrnitvijo v stanje pred dogovorom
Iranska agencija za jedrsko energijo je sicer danes posvarila, da bi lahko Iran svoj jedrski program vrnil v stanje pred sklenitvijo mednarodnega jedrskega dogovora leta 2015, če evropske podpisnice in ZDA ne bodo izpolnjevale svojih zavez. "Če Evropejci in Američani ne želijo ravnati v skladu s svojimi zavezami, bomo tudi mi znižali svoje (...) in se vrnili na stanje pred štirimi leti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik iranske jedrske agencije Behruz Kamalvandi. "Pri teh ukrepih ne gre za trmoglavost. Namenjeni so temu, da se da drugi strani priložnost, da se spametuje in izpolni svoje obveznosti," je poudaril.

Bruselj Teheran še vedno poziva k doslednemu spoštovanju dogovora in opozarja, da je iransko načelo "manj za manj", torej manj spoštovanja pravil za manj koristi zaradi ponovne uvedbe ameriških sankcij, nesprejemljivo. A kljub temu za zdaj EU ne načrtuje ponovne uvedbe sankcij niti sprožitve mehanizma za reševanje sporov, ki ga predvideva sporazum o iranskem jedrskem programu. Mogherinijeva je danes poudarila, da iranski ukrepi na tej točki niso nepovratni.

Instex del prizadevanj za ohranitev dogovora
Unija se v prizadevanjih za rešitev sporazuma poleg diplomacije osredotoča tudi na finančni mehanizem Instex, ki so ga konec januarja vzpostavile Nemčija, Francija in Velika Britanija, da bi zagotovile nadaljnje trgovanje evropskih podjetij z Iranom kljub ameriškim sankcijam proti državi. Instex je del prizadevanj za ohranitev mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu, po katerem se je Teheran zavezal, da ne bo razvijal jedrskega orožja, v zameno pa je mednarodna skupnost odpravila del gospodarskih sankcij proti državi.

Nemčija, Francija in Velika Britanija – države, ki so vzpostavile ta finančni mehanizem v obliki namenske družbe, so poleg ZDA, Rusije in Kitajske julija leta 2015 dosegle sporazum z Iranom.

Kot je znano, je ameriški predsednik Donald Trump, ki trdi, da je dogovor slab in ne odpravlja ključnih problemov – iranskega balističnega programa in njegove negativne vloge v regiji, lani odrekel podporo sporazumu, proti Iranu pa znova uvedel sankcije.

Namen namenske družbe (v angleščini special purpose vehicle ali SPV) s sedežem v Parizu je zagotoviti zadostne gospodarske koristi Iranu v okviru tega dogovora ter preprečiti njegov propad in obnovitev dejavnosti za razvoj jedrskega orožja.

Zasnovana je tako, da naj bi omogočila trgovino na področjih, ki jih ne pokrivajo ameriške sankcije, na primer hrana in zdravila. Sodelujoče države pa zdaj razpravljajo o možnosti, da bi se mehanizem uporabljal tudi za nakup iranske nafte. Že vseskozi se zastavlja vprašanje, ali bo družba, ki je v glavnem namenjena malim in srednjim podjetjem, dejansko zagotovila poslovanje evropskih podjetij v Iranu, saj ne omogoča zaščite podjetjem pred ameriškimi sankcijami. Podjetja se sama odločijo, ali bodo sodelovala.

Zelena luč Slovenije
Zunanji minister Miro Cerar je napovedal, da bo v mehanizmu sodelovala tudi Slovenija, poleg tega so sodelovanje po neuradnih informacijah napovedale tudi Avstrija, Belgija, Finska, Nizozemska, Španija in Švedska.

Zanimanje izražajo tudi tretje države, je poudarila Mogherinijeva, ki pa ni želela imenovati teh držav. Prav tako ni želela govoriti o drugih podrobnostih, kot je znesek transakcij, ki so že stekle prek tega mehanizma. Na vprašanje, ali Instex izpolnjuje pričakovanja iranske strani, je Mogherinijeva odgovorila, da je to treba vprašati iransko stran. "Trudimo se po najboljših močeh. Upam, da bo dovolj," je še dejala.