V prvem pogovoru po uveljavitvi izrednih razmer v državi je še dejal, da verjame, da bo reorganizacija vojske oboroženim silam prinesla svežo kri. "Potem ko se je vse to zgodilo, mislim, da so se naučili pomembne lekcije. To je proces, ki poteka, in ne bomo se ustavili. Nadaljevali bomo dejavno. Imamo načrte," je še dejal Erdogan in napovedal, da bo sestanek vrhovnega vojaškega sveta morda že teden prej od predvidenega 1. avgusta. Svetu predseduje predsednik, v njem pa sta tudi obrambni minister in načelnik vrhovnega poveljstva turške vojske.

Ob tem je 15. julij razglasil za dan spomina na žrtve udara. "Prihodnje generacije ne bodo nikoli pozabile junakov, ki so se bojevali za demokracijo," je še dejal turški predsednik.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je danes dejal, da bi morale ZDA tesneje sodelovati z Ankaro glede izročitve ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena, ki ga turške oblasti sumijo načrtovanja udara. Kot je dejal, so ZDA predlagale ustanovitev komisije, ki bo proučila primer njegove izročitve, in potrdil, da je Turčija pripravljena sodelovati v njej. Znova je ponovil, da bi morali Gülena izročiti Turčiji, da ne bi pobegnil v drugo državo. Ob tem je dejal, da proces izročitve ne bi smel trajati več let, temveč ga je treba izvesti v krajšem času.

Turški pravosodni minister Bekir Bozdag pa je v intervjuju za CNN Turk opomnil, da je na vnovično uvedbo smrtne kazni treba gledati s pravnega vidika, in ne z vidika tega, kaj želi Evropska unija.

Bruselj še verjame v dogovor z Ankaro
V Evropski komisiji pa medtem kljub zadnjim dogodkom verjamejo v izvajanje dogovora med EU-jem in Turčijo, ki se nanaša na migracije, kot tudi v sodelovanje s ciljem odprave vizumov za turške državljane. V Bruslju tako pričakujejo, da bi dogovor glede vizumske liberalizacije lahko dosegli po poletnih počitnicah.

Odprava vizumov za turške državljane je sicer del dogovora med EU-jem in Turčijo, ki v zameno za turško pomoč pri zaustavitvi prihoda beguncev v Evropo predvideva pospešitev vizumske liberalizacije za turške državljane. Eno izmed meril, ki jih mora Turčija izpolniti za odpravo, je tudi sprememba ohlapne protiteroristične zakonodaje, čemur so turške oblasti doslej nasprotovale.

Bruselj je medtem prepričan, da je mogoče doseči dogovor, ki bo turškim oblastem omogočil opredelitev terorizma na način, da bo lahko Ankara obravnavala teroristične grožnje in primere, ne da bi imelo to nezakonite posledice za novinarje, učitelje in znanstvenike.

Po poskusu udara in posledičnih množičnih aretacij ter razglasitve izrednih razmer se sicer postavlja vprašanje, ali je Turčijo še mogoče obravnavati kot varno tretjo državo za begunce. V Turčiji živi skoraj tri milijone sirskih beguncev, po besedah govorca Evropske komisije Margaritisa Schinasa pa komisija nima informacij, da z njimi ne bi ustrezno ravnali.

EU zaskrbljeno spremlja dogajanje
Medtem je visoka predstavnica EU-ja za zunanjo politiko Federica Mogherini v odzivu na dogajanje v Turčiji dejala, da ta ne bi smela uporabljati demokratične institucije za kratitev človekovih pravic. Kot je poudarila, je "to, kar se dogaja na področju univerz, medijev in pravosodja, nesprejemljivo."

"Turškim prijateljem dajemo jasno vedeti - popolnoma podpiramo institucije, demokratične institucije, zakonite institucije," je dejal Mogherinijeva. "Toda nobenega izgovora in nobene možnosti ni, da bi lahko odziv spodkopal temeljne pravice in svoboščine."

Osem turških vojakov v Grčiji ostaja v zaporu
Osem vojakov, ki so v soboto po spodletelem državnem udaru v Turčiji s helikopterjem prišli v Grčijo, je bilo spoznanih za krive nezakonitega vstopa v državo, hkrati pa so jim izrekli dvomesečno pogojno zaporno kazen. Vojake, ki so zaprosili za azil, bodo grške oblasti zaslišale prihodnji teden, do takrat pa ostajajo v zaporu, poroča BBC. Kot poroča Al Džazira, je bila osmerica kaznovana zaradi nezakonitega vstopa v državo, pri čemer so jim kot olajševalno okoliščino šteli, da so takšno dejanje storili zaradi groženj.