"Nujno je, da Kitajska dovoli juanu, da se okrepi glede na valute njenih glavnih trgovinskih partneric, med katerimi je tudi Evropska unija," je Olli Rehn dejal v pogovoru za finsko televizijsko postajo YLE.

Ameriško finančno ministrstvo je preložilo objavo poročila o tem, ali katera izmed ameriških trgovinskih partneric manipulira z nacionalno valuto, v katerem naj bi po pričakovanjih Kitajsko označila za manipulatorko valut. Objavo poročila so preložili, ker želijo izkoristiti priložnost, da na "zasedanju skupine G20 dosežejo napredek pri pomembnih izzivih za trdnejšo in bolj uravnoteženo rast", objavili pa naj bi ga novembra, po zasedanju skupine G20 v Seulu.

Kitajsko manipuliranja obsodili leta 1994
Newyorški demokratski senator Charles Schumer, eden najostrejših kritikov kitajske valutne politike, je v svoji kritiki odločitve dejal, da administracija zdravi simptome, ne pa bolezni. Napovedal je, da bo kongres še letos ukrepal, s podporo administracije predsednika Baracka Obame ali brez nje.

Ministrstvo dvakrat na leto pripravi poročilo o valutnih praksah svojih največjih trgovinskih partneric. Zadnje poročilo, ki je bilo predvideno za april, je bilo odloženo za tri mesece in kljub že dalj časa trajajočem sporu s Kitajsko te azijske države ni imenovalo za "manipulatorko valut". ZDA Kitajske tega niso obsodile že od leta 1994 in administracije Billa Clintona.

Zaradi podcenjenega juana ob dva milijona delovnih mest
Številni analitiki verjamejo, da Kitajska namenoma ohranja nizko vrednost juana, da tako krepi cenovno konkurenčnost svojega izvoza. Podcenjena vrednost juana v primerjavi z dolarjem omogoča kitajskim podjetjem cenejši izvoz v ZDA in obratno. V Washingtonu so prepričani, da je tečaj juana za od 25 do 40 odstotkov podcenjen, kar naj bi ZDA v zadnjih letih stalo okoli dva milijona delovnih mest.

Kitajska se brani, češ da naj ZDA šibkega juana ne uporabljajo kot izgovor za svoje gospodarske težave, in napoveduje, da bo nadaljevala reformo svoje valutne politike, a v svojem tempu, glede na kitajski gospodarski položaj.

V zameno za močnejšo valuto - močnejša vloga v IMF-u
V začetku leta je Kitajska obljubila fleksibilnejšo valutno politiko, a je juan le malenkostno pridobil vrednost. Juan se je od junija okrepil za 2,6 odstotka, kitajska centralna banka pa je v petek tečaj juana določila pri 6,6497 dolarja, kar je najviše po juniju.

Tako imenovana valutna vojna je bila glavna tema letošnjih zasedanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Razvite države na čelu z ZDA so Kitajsko opozarjale, da bo dobila več vpliva v mednarodni finančni politiki le z bolj "odgovornim" vedenjem oziroma da mora podražiti valuto, če želi več besede v IMF-u. Vojna valut naj bi bila tudi glavna tema na prihajajočem vrhu skupine G20.