Ta teden v Severni Irski potekajo slovesnosti ob 25. obletnici podpisa velikonočnega sporazuma.

Danes 71-letni politik je irsko vlado vodil 11 let, med letoma 1997 in 2008. V zadnjem času ga številni omenjajo kot resnega kandidata za naslednje predsedniške volitve na Irskem, ki bodo leta 2025.

Z Bertijem Ahernom smo se posebej za oddajo Globus pogovarjali o tem, kaj je prinesel velikonočni sporazum in kako je nepredvidljive razmere v Severni Irski poslabšal brexit.

Pred četrt stoletja ste pripomogli k sklenitvi miru v Severni Irski, ste eden od podpisnikov velikonočnega sporazuma. Ali po vašem mnenju sporazum še vedno obravnava današnje izzive Severne Irske?
Sporazum, podpisan pred 25 let, je bil povezovalen. Veste, Severna Irska je bila in še vedno je zelo razdeljena družba. A s Tonyjem Blairom sva poskušala v sporazum vključiti čim več področij, ki bi jih bilo treba rešiti. Denimo reformo policijskega sistema, reformo pravosodja ... v sporazumu je demilitarizacija Severne Irske. V tistem času je bilo v Severni Irski več deset tisoč pripadnikov različnih oboroženih enot, danes pa je tam območje miru. Reforma policije je končana, v policijskih vrstah so zdaj katoličani in protestanti. V času sporazuma ni bilo tako. Tisto, kar pa ne deluje dobro, so politiki. Politična situacija je bila vedno zapletena, a politiki bolj kot navadni ljudje iščejo predvsem razlike in prepire. Teh 25 let so politiki ves čas iskali tisto, kar ljudi deli. Če bi se politiki končno vrnili na delo, bi bilo vse lažje.

Mirovni proces ni bil preprost. Kako zdaj gledate nanj in pri čem bi ravnali drugače?
Res je, ni bilo vedno enostavno. A nasilje je bilo v Severni Irski strahovito. Približno štiri tisoč ljudi je bilo ubitih, več kot 40 tisoč jih je bilo ranjenih. Severna Irska je majhna. Ta teden je pri nas na obisku ameriški predsednik in pred časom je dejal, da če bi primerjal število prebivalcev v Severni Irski s prebivalci ZDA, bi bilo število žrtev 700.000, kar je več, kot je bilo ubitih v vietnamski vojni.

V mirovnem procesu smo imeli več težav. Najtežje je bilo samo razoroževanje. Severnoirske paravojaške skupine so bile močno oborožene, IRA je prejemala orožje iz Gadafijeve Libije, zato je imela veliko naprednega orožja. Imela je tudi veliko plastičnega razstreliva. Tudi britanske paravojaške skupine so imele veliko orožja. Razoroževanje je bilo dolgotrajno. V petih letih po sporazumu, kar je predolgo, smo iz enačbe odstranili orožje. V tem času so se pojavile težave, ki jih nismo reševali, kot sta sprava in dvig razpoloženja. Te težave bi se zdaj lotil drugače. Še eno vprašanje je, ki se ga takrat nismo dotaknili, ker je bilo še preveč žgoče. Želel bi si, da bi se takrat dotaknili zapuščine spopadov. Več tisoč ljudi je izgubilo ljubljene. Številni so bili ubiti in pohabljeni v bombnih napadih. Pred kratkim sem srečal nekaj amputirancev. Nekateri so utrpeli grozljive poškodbe. Tega ni nihče raziskal. Malo zadev je raziskanih. Ti ljudje živijo s hudo travmo. Pri teh dveh vprašanjih bi drugače ravnal.

Brexit je severnoirski politiki prinesel dodatne pritiske, saj so republikanci želeli ostati v Uniji, unionisti pa ne. Kakšne so posledice brexita?
Če povem naravnost, je bil brexit katastrofa. To je katastrofa za Združeno kraljestvo, čeprav se oni ne strinjajo z menoj. Boris Johnson gotovo ne. To nam je zelo škodilo, saj so se vrnile stare razlike in težave z mejo. Takega razdora ni bilo niti med spopadi. Severna Irska je del Združenega kraljestva, čeprav izstopni dogovor dovoljuje spremembo. Za zdaj je del Združenega kraljestva, ker sprejemamo. Pojavila so se vprašanja, povezana z mejo, trgovino in pretokom blaga. Pred približno sedmimi leti se je začelo obdobje, ki bi se mu lahko izognili. Brexit je prinesel veliko težav. K sreči nam je tudi vaša država priskočila na pomoč v prizadevanjih za združeno Evropo in iskanju rešitev. Boris Johnson je ostal neomajen, Rishi Sunak pa je precej bolj pragmatičen in odprt. V zadnjih šestih mesecih smo precej napredovali. Upamo, da bo zadnji dogovor windsorski okvir pomagal do uspeha. Dogovor ni popoln, saj težave ostajajo. Upamo, da se bomo v prihodnjih mesecih dogovorili.

Zaradi brexita smo precej nazadovali, saj je razdelil javnost, odprl stare rane in žolčne razprave. Ni nam koristil. Ob tem bi rad poudaril, da sem leta 2016 s številnimi opozoril na to. John Major, Tony Blair ter drugi torijevci in laburisti so opozorili, da bo brexit škodoval Severni Irski. Žal nam niso prisluhnili.

Politične ustanove v Severni Irski so že leto dni v krču – političnim strankam v enem letu po volitvah še ni uspelo oblikovati vlade. Kakšno pot iz tega političnega zastoja vidite?
Unionisti se na področju trgovine nočejo prilagajati pravilom Evropske unije. Strokovnjaki pravijo, da je windsorski okvir rešil 97 odstotkov vseh težav in razumen človek bi rekel, da je to dovolj. A nekateri politiki trdijo, da bi moral rešiti vse težave. Nasprotniki dogovora hočejo, da so trgovinska pravila v skladu z britansko zakonodajo. In to je zagata, ki jo moramo rešiti.

Gospod Ahern, 102 leti je od razdelitve Irske. Je mogoča ponovna združitev v bližnji prihodnosti, kar si želijo republikanci?

Verjamem v združeno Irsko. Tudi zaradi mojih političnih prepričanj. Vso kariero sem bil v stranki Fianna Fáil, ki je republikanska stranka. Zelo si želimo združene Irske. Najpomembneje je, da se to zgodi soglasno, mirno in s pogajanji. Dolgo bomo morali imeti stabilne ustanove in vse moramo temeljito pripraviti, da ne bo tako kot pri brexitu ali škotskem referendumu, ki sta dala več težav kot rešitev. Upam, da se bo to zgodilo, a je pot žal še dolga.