Dežulović je v kolumni Vukovar označil za
Dežulović je v kolumni Vukovar označil za "mrtvo mesto" in za izseljevanje okrivil hrvaško politiko. V ozadju fotografije znameniti vukovarski vodni stolp, ki so ga lani obnovili. Foto: EPA

"Policija je začela preiskavo na podlagi ugotovitev in prijave državljana o prejetju sporočil z grozilno vsebino," so za hrvaško tiskovno agencijo Hina potrdili na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve. Dežulović, ki je v času vojne iz Vukovarja poročal o obleganju, je po objavi kolumne o Vukovarju prejel več sto resnih groženj in groženj s smrtjo.

V kolumni z naslovom "Jebo vas Vukovar" je kritiziral hrvaško politiko, da je to mesto kljub ogromno namenjenim finančnim sredstvom spremenila v žrtev in v njem onemogočila življenje, navaja STA. Po uradnih podatkih je Vukovar v zadnjih desetih letih zapustilo 5500 ljudi.

Vukovar sicer velja za simbol hrvaške vojne za osamosvojitev. V mestu so srbske sile izvedle najhujše vojne zločine na Hrvaškem. V državi 18. novembra zaznamujejo obletnico padca t. i. mesta heroj, poroča portal N1.

Dežulovićevo kolumno so javno obsodila veteranska združenja in ministrstvo za veterane, kjer so ocenili, da je avtor na grob in primitiven način napadel Vukovar.

V njegovo obrambo sta se na drugi strani postavila Hrvaško društvo pisateljev in Hrvaško novinarsko društvo. Po njunem mnenju je Dežulović žrtev institucionalnega linča zaradi zapisa, v katerem je problematiziral zlorabo vukovarskih žrtev v politične namene.

Obe organizaciji sta organe pozvali, naj zaščitijo Dežulovića pred vsemi oblikami zastraševanj, groženj in preganjanja, kar velja tudi za druge novinarje, ki spodbujajo pomembne javne razprave, kot je tudi ta o Vukovarju.

Najhujši vojni zločini na Hrvaškem

Bitka za mesto Vukovar velja za največjo in najbolj krvavo bitko v vojni na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995. Pripadniki nekdanjega JLA in različnih srbskih enot, med katerimi so bili tudi četniki, so po trimesečnem obleganju 18. novembra 1991 vdrli v Vukovar.

Po navedbah hrvaške strani je bilo med obleganjem ubitih približno 3000 hrvaških vojakov in civilistov različnih narodnosti. Po zavzetju mesta so srbske sile zagrešile najhujše vojne zločine na Hrvaškem, med drugim množičen poboj več sto ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice. Iz mesta so pregnali več kot 22.000 prebivalcev. Številne so ujeli, več sto tudi ubili.

Približno 7000 ujetnikov so odpeljali v taborišča v Srbiji, nato pa so jih po večmesečnem trpinčenju zamenjali za srbske ujetnike na Hrvaškem. Še danes pogrešajo več sto Vukovarčanov.