Okoli 37 kilometrov jugozahodno od Varšave na poti do Lodža naj bi na približno 3000 hektarjih kmalu zraslo veliko prometno vozlišče z delovnim imenom Centralna komunikacijska vrata (CKP) in angleško različico Solidarity Transport Hub (STH), ki ga je poljska vlada potrdila leta 2017, potem ko je od prve zamisli preteklo več kot deset let. Vozlišče na območju vasi Baranow, Stanislawow in Osiny bo s skoraj 2000 kilometri hitrih železnic predstavljalo srce poljskega železniškega omrežja in z novim mednarodnim letališčem pomenilo tudi okno v svet, za katerega Poljaki pričakujejo, da se bo postavilo ob bok največjim evropskim letalskim vozliščem. Letališko mesto bo imelo tudi sejemska prizorišča, kongresne centre in poslovne prostore, glede na napovedi pristojnih za izvedbo projekta pa bo ta zaposloval 150.000 ljudi.

Poljaki so o novem letališču začeli razmišljati, ko je največje poljsko letališče Chopin doseglo svoje meje zmogljivosti in zmožnosti širjenja. Druga pomanjkljivost mednarodnega letališča v Varšavi je še vedno pomanjkanje direktnih povezav z drugimi celinami, na primer Azijo in Južno Ameriko, zato se je bilo treba lotiti izgradnje novega letalskega kompleksa, kjer bodo lahko pristajala največja potniška letala in letela v mesta po svetu. Rodila se je ideja o komunikacijskih vratih, ki bodo temeljila na integrirani letalski, železniški in cestni povezanosti države na svojem ozemlju in s sosedami.

V prvem letu delovanja predvidoma leta 2028 bo po ocenah Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) letališče prepeljalo 30 milijonov potnikov, nato pa naj bi to število do leta 2035 doseglo 40 milijonov potnikov in 50 milijonov do leta 2044, do leta 2060 naj bi se ta številka povečala na med 65 in 72 milijonov potnikov. Poljska vlada je pred pandemijo covida-19 za končno zmogljivost ciljala celo na 100 milijonov potnikov, kar bi ga uvrstilo na drugo mesto največjih svetovnih letališč za Pekingom.

Okrevanje letalskega prometa nova spodbuda

Nekateri strokovnjaki sicer dvomijo o dokončanju del do prvega zastavljenega datuma odprtja konec leta 2027, enako zaskrbljenost pa je izrazilo tudi poljsko računsko sodišče, ki je v poročilu, objavljenem januarja lani, zapisalo, da obstaja velika verjetnost, da gradnja ne bo dokončana do tega roka, ampak se bo zavlekla za najmanj dve leti in pol. Kot piše Alicja Ptak za portal Notes from Poland, so so se dvomi v poslovno smiselnost izgradnje velikega letališča okrepili zlasti po pandemiji, toda Varšava vztraja, da je projekt še vedno ekonomsko smiseln in bo poleg potniškega prometa deloval tudi kot vozlišče za letalski tovor. Pri tem se naslanja na ugodne podatke, po katerih letalski promet dobro okreva in naj bi se do drugega leta vrnil na predkoronske številke.

V poljskih medijih je bila pozornosti deležna kritika, ki jo je na račun novega letališča ponovil šef Ryanaira Michael O’Leary, ko je ogromno vozlišče po poročanju poljskega tednika Wprost označil za nerazumljiv in nepotreben projekt. Irski nizkocenovni letalski prevoznik je na Poljskem prvi po številu prepeljanih potnikov in se lahko pohvali, da je imel lani 14 milijonov potnikov, kar je dvakrat več kot nacionalni prevoznik LOT. "Varšava že ima dve letališči. Dovolj je ob dobrem izkoristku," je dejal vedno neposredni šef Ryanaira. "To letališče je nepotrebno. Načrtovano je bilo na napačnem mestu in ob napačnem času. Samo zelo neumni politiki se lahko odločijo za kaj takega," ni varčeval z besedami. Kot navaja Notes from Poland, izvršni direktor CPK-ja in nekdanji namestnik infrastrukturnega ministra Mikolaj Wild ni želel komentirati besed O’Learyja, saj bi bilo to po njegovem mnenju izguba časa, je pa dodal, da je cilj novega vozlišča zagotoviti, da potniki na Poljskem niso omejeni le na "letalske smeti".

Poljska vlada je kljub nekaterim pomislekom odločena uresničiti idejo centralnega prometnega vozlišča in tako je družba CKP na čelu projekta lani že podpisala pogodbo za projektiranje v vrednosti 1,5 milijarde evrov. V konzorciju je združenih 27 podjetij iz Poljske, Španije, Francije, Nemčije in Južne Koreje, kar je po besedah odgovornih trenutno največji okvirni sporazum za tovrstna dela v Evropi.

Arhitekti zavihali rokave

Po natečaju za idejno izvedbo letališča so se odločali med predlogi šestih svetovno znanih arhitekturnih birojev, katerih zasnove bodo po besedah odgovornih služile za navdih pri pripravi končnega načrta. Prvo mesto na natečaju je osvojila ekipa Studio Foster + Partners, ki ima zdaj nalogo zasnovati letališki terminal, železniško postajo in prometno vozlišče.

"Želeli smo se zgledovati po lokalnem, torej pokrajini, dediščini, nečem, kar bo primerno za to komunikacijsko središče, ki je v srcu države," je lani novembra ob izbiri njihovega biroja dejal izvršni direktor Grant Brooker. Kot piše portal poljske javne televizije TVP, je pogodba po navedbah iz družbe vredna 150 milijonov evrov, medtem ko so se v biroju zavezali, da bo konceptualna zasnova zaključena do sredine letošnjega leta.

Načrti izbrane zasnove biroja Foster in partnerji, na katerih bodo gradili podobo kompleksa.

"CKP je ena največjih infrastrukturnih naložb v našem delu Evrope. Kljub ogromnemu obsegu vse poteka po načrtih in dosegamo nove mejnike. Danes izvajamo eno najpomembnejših med njimi. Začetek sodelovanja z glavnim arhitektom, ki bo močno vplival na obliko novega letališča," je dejal namestnik poljskega ministra za sklade in regionalno politiko Marcin Horala ob podpisu pogodbe s Studiom Foster in partnerji.

"Danes je podpisana pogodba z glavnim arhitektom in na začetku prihodnjega leta je predviden začetek gradbenih del. V skladu z investicijskim programom se bodo začela prva gradbena dela v železniški komponenti – to bo začetek vrtanja železniškega predora za hitre vlake blizu Lodža,” je vladni predstavnik novembra razgrnil časovnico za leto 2023. “Skupaj s svetovnimi arhitekti bomo razvili končno zasnovo najpomembnejšega dela poljskega transportnega sistema," je takrat dodal še izvršni direktor Wild.

S hitrim vlakom v vsa večja mesta

Del letalskega vozlišča je tudi postaja hitre železnice, iz katere bodo kot pajkova mreža po celotnem ozemlju države potekale hitre povezave v desetih smereh, po katerih bodo vlaki vozili do 250 kilometrov na uro, čeprav bodo tiri omogočali še za sto kilometrov na uro večjo hitrost. Skupna dolžina načrtovanega omrežja dvotirne hitre železnice znaša 1981 kilometrov in vlada obljublja, da bodo iz vozlišča vsa večja poljska mesta dostopna v dveh urah in pol vožnje, medtem ko bo pot z vlakom iz Varšave trajala le 15 minut in do Lodža okoli pol ure.

V prvi fazi bo najprej zgrajena prav 140 kilometrov dolga povezava med prvim in četrtim največjim mestom v državi, ki bo pot skrajšala na 45 minut. Ta del bo tvoril hrbtenico novega omrežja, kjer bo v naslednji fazi sledila gradnja povezave v obliki črke Y do Poznana proti severozahodu in do Wroclava proti jugozahodu. V poljskem načrtu je poleg postavitve novih dva tisoč kilometrov hitrih železnic še posodobitev 3700 kilometrov preostalih linij s postajami na vsakih 50 do 100 kilometrov. Gradnja letališkega terminala skupaj z železniško postajo naj bi bila končana do leta 2028, ko naj bi bila zaključena tudi dela na povezavi do Wroclava, medtem ko bi bil Poznan povezan leto dni kasneje. Celoten kompleks skupaj s preostalimi projekti naj bi bil končan do leta 2035.

Stik baltskega in višegrajskega omrežja

Poljske hitre železnice bodo predstavljale osrednji del železniške povezave od Talina do Budimpešte v okviru Pobude treh morij, kar bo znatno zmanjšalo čas potovanja v tem delu Evrope. "Regija Tri morija je eno najhitreje rastočih območij v Evropi. V zadnjih 20 letih je BDP regije rasel skoraj dvakrat hitreje kot "izvirna" Evropska unija," je na januarskem srečanju Railway Direction Days 2023 dejal namestnik Horala in pojasnil, da bo poljsko omrežje tvorilo železniško hrbtenico pobude, ki je nastala leta 2015 in je v njej med 12 državami tudi Slovenija.

Poljski železniški projekti bodo po besedah Horale pomemben del vseevropskega prometnega omrežja TEN-T, na katerem temelji skupna evropska prometna politika. V severno smer se bodo poljske železnice navezale na železniški projekt Rail Baltica, ki bo povezal prestolnice Estonije, Latvije in Litve s poljskim glavnim mestom in se nadaljeval v poljske sosede iz Višegrajske skupine Češko, Slovaško in Madžarsko.

Notes from Poland navaja podatke državnih železnic PKP in povezave Intercity, po katerih je bilo lani, čeprav so bili v prvih mesecih leta 2022 še v veljavi določeni proticovidni ukrepi, rekordno leto po številu prepeljanih potnikov z vlaki na dolge razdalje, in sicer kar 58,9 milijona potnikov, kar je bilo skoraj deset milijonov več kot v predkoronskem letu 2019. Čeprav gre precejšen del povečanja števila potnikov v lanskem letu tudi na račun ukrajinskih beguncev, ki jim je PKP Intercity ponudil brezplačne vozovnice, s katerimi se je do 1. aprila peljalo 1,1 milijona beguncev, je v porastu tudi potniški promet na lokalnih in regionalnih železniških povezavah.

To se vsekakor sklada z vladno vizijo, kjer so si snovalci zamislili, da bodo z gradnjo novih in obnovo starih ter zapuščenih postaj na razpredenem omrežju zagotovili vsakemu prebivalcu največ 30 kilometrov do najbližje železniške postaje. Pri največjem železniškem operaterju po številu potnikov Polregio, ki pokriva krajevne linije, pritrjujejo dobrim trendom in napovedujejo, da bodo letos dosegli 100 milijonov potnikov, kar bo znatno več od rekordnega leta 2019 z 89 milijoni potniki. Šef PKP Intercityja Marek Chraniuk pričakuje dolgoročno rast števila prepeljanih potnikov še naprej, kar bodo spodbujali predvsem z dodatnimi vlaganji v prihodnjih letih.

Novo železniško omrežje bo imelo pomembno vlogo tudi v tovornem prometu, kjer je Poljska s količino prepeljanega tovora z vlaki v Evropski uniji na drugem mestu za Nemčijo, čeprav se je njegov delež v primerjavi z bolj konkurenčnim cestnim tovornim prometom drastično zmanjšal v zadnjih dveh desetletjih.

"Najmodernejše železnice na celini"

Vodja generalnega direktorata za mobilnost in promet pri Evropski uniji Kristian Schmidt je prepričan, da ima lahko v prihodnjih dveh desetletjih Poljska najmodernejše omrežje hitrih železnic v Evropi. "V perspektivi od 10 do 20 let bo lahko poljsko železniško omrežje boljše kot v državah 'stare' Evropske unije, kjer so bile naložbe v ta prevozna sredstva leta zanemarjene," je v pogovoru za portal money.pl februarja dejal Schmidt. "Poljska je izjemno ambiciozna, a prepričan sem, da ji bo v perspektivi dveh desetletij uspelo," je bil optimističen in dodal, da šesto največje gospodarstvo v EU-ju zavzema ključno mesto tudi na novi politični in prometni poti, ki povezuje Ukrajino s preostalo Evropo.

Cena projekta, ki se še vedno giblje pri pričakovanjih in predvidevanjih, bo po trenutnih napovedih znašala 32 milijard evrov, od katerih jih bo več kot 20 namenjenih železniškemu delu in 12 milijard za letališče ter cestne povezave. Do konca letošnjega leta bo vlada namenila 2,9 milijarde evrov za dela na letališču in novih hitrih železniških progah, pričakujejo pa tudi znatna sredstva iz evropskih skladov, saj se projekt vklaplja v prihodnjo evropsko prometno ureditev, ki bo temeljila na zelenem dogovoru, prenosu tovora s tovornjakov na vlake in vseevropskem omrežju TEN-T.

Po besedah Schmidta železniške povezave v sklopu projekta CKP niso narisane samo na zemljevidu Poljske, ampak gre za mrežo povezav s sosednjimi državami. Med njimi je tudi Ukrajina, s katero je Poljska na začetku letošnjega leta podpisala pismo o nameri gradnje hitre železniške proge najprej do Lvova in naprej do Kijeva, po kateri bi vlaki vozili s hitrostjo 250 kilometrov na uro.

Lokacijo in kompleks bo izkoristila tudi vojska

Kot je lani zapisal Reuters, je vojna v Ukrajini še spodbudila poljsko vlado pri razvoju novega prometnega vozlišča in jo še okrepila v prepričanju o pomembnosti izgradnje čvrste prometne infrastrukture za vojaško mobilnost in preprečevanje logističnih izzivov v Evropi. Horala, ki v vladi bedi nad CKP-jem, zato poudarja, da gre za najpomembnejši prometni infrastrukturni projekt v srednji in vzhodni Evropi, ki bo namenjen tako civilni kot tudi vojaški uporabi z bližnjim vojaškim logističnim oporiščem. "Kar se tiče sposobnosti absorbiranja vojakov in zračne oskrbe bo vozlišče Solidarnost pomenilo preboj. Kraj bo z obsežnimi taktičnimi povezavami omogočal prihod velikih količin streliva in orožja na Poljsko," je pojasnil v pogovoru za Reuters.

Marca lani je nekdanji poveljnik ameriških sil v Evropi Ben Hodges po začetku ruskega napada na Ukrajino v pogovoru za Poljsko tiskovno agencijo (PAP) poudaril potrebo zveze Nato po kakovostni infrastrukturi za hitro odzivanje v vzhodnem krilu zavezništva, ki bi morala biti po besedah poljskega brigadirja generala Dariusza Wronskega vzpostavljena že "včeraj". V ta namen bo severno od civilnega kompleksa pod nadzorom ministrstva za obrambo zraslo še logistično vozlišče, ki bo lahko delovalo dan in noč, oskrbelo tovorni promet in uporabljalo železniško skupaj s cestnim omrežjem.

"Načrtovano vozlišče je tisto, kar Nato potrebuje v smislu vojaške mobilnosti in kar Evropska unija govori, ko razpravlja o vojaški mobilnosti," je prednosti projekta Solidarnost povzel general Hodges in pojasnil, da transportna infrastruktura potrebuje globino in pretočnost, k čemur bo CKP prispeval zmogljivosti, ki jim po njegovih besedah ne bo para v vzhodni Evropi.

Namestnik Horala se strinja, da bo civilni projekt prispeval tudi k obrambnim zmogljivostim države, vendar miri, da ne bo šlo za pravo vojaško oporišče. "Seveda ne bo vojaško oporišče, ampak izredno pomembna točka Natovega vzhodnega krila, pa čeprav samo zaradi znatnega povečanja v vojaški mobilnosti," je zatrdil.

Še hitreje proti ciljem

Projektu ni naklonjena poljska opozicija, ki skupaj s še nekaterimi strokovnjaki in poslovneži meni, da gre za pretirano in nepotrebno porabo javnih sredstev. Leta 2018 so na referendumu prebivalci okrožij Baranow in Grodzisk Mazowiecki ob 47-odstotni udeležbi prepričljivo s 84 odstotki glasovali proti gradnji letalskih hangarjev na tamkajšnjih zemljiščih, a referendum za vlado ni bil zavezujoč, čeprav je po glasovanju obljubila, da bo glas ljudstva vzela v premislek.

Nezadovoljni so tudi nekateri lastniki zemljišč, odkar so konec leta 2021 stekli prvi postopki razlastninjenja, ki po njihovem mnenju odmerjajo krivične odškodnine, a so se po poročanju portala railwaypro.com zadeve obrnile in v drugi polovici lanskega leta so bili priča navalu za vključitev v prostovoljni program razlastninjenja, h kateremu je do zdaj pristopilo že več kot 650 lastnikov zemljišč. Te želijo oblasti spodbuditi z bonusi, kot so odkup zemljišča za 120 odstotkov in prodaja hiše po 140 odstotkov tržne cene hkrati s poravnavo vseh stroškov preselitve.

Poljske oblasti so prepričane, da projekt izpolnjuje vse okoljske, ekonomske in tehnične zahteve, in hkrati obljubljajo, da bodo poskrbele za minimalne negativne učinke na lokalno skupnost in okolje. V prihajajočem mega prometnem vozlišču Varšava vidi svojo vlogo na evropskem zemljevidu, še posebej novih varnostih razmerah v okoliščini, zato je odločena, da v letošnjem letu še pospeši dela in v skladu s cilji čez pet let že odpre letališče Solidarnost skupaj s prvimi progami hitre železnice.