Samo dan pred zgodovinskim obiskom zunanjega ministra Johna Kerryja v Havani, kjer bo slovesno dvignil ameriško zastavo pred na novo odprtim veleposlaništvom ZDA, je dnevnik Granma objavil kratek zapis Fidela Castra.

Moti ga prelom z Bretton Woodsom
Castro se je v uradnem glasilu kubanske komunistične partije najprej spomnil obletnice jedrskih bomb na Hirošimo in Nagasaki ter pri tem izpostavil, da so ZDA končale 2. svetovno vojno kot največje zmagovalke z nedotaknjenim ozemljem, največjo vojsko in predvsem najbolj razvitim gospodarstvom.

Posledično so postale ZDA tudi skrbnice skoraj vseh vladnih zalog sveta, iz česar je izhajal dogovor o zlati podlagi dolarja iz Bretton Woodsa. V nadaljevanju je Castro ostro napadel odločitev ameriškega predsednika Richardsa Nixona, ki je leta 1971 ukinil navezanost dolarja na zlato, s čimer je po Castrovo prelomil zagotovilo Franklina Roosevelta, kar je bila podlaga za povojni razvoj po vsem svetu, tudi za železno zaveso.

Odškodnina za blokado otoka
Ob tem pa je Fidel Castro opozoril ZDA, da je Kubi dolžna večmilijonsko odškodnino za vso prestano škodo v času 54-letne gospodarske blokade, ki kljub izjemni otoplitvi odnosov in vnovični navezavi diplomatskih stikov še vedno uradno velja.

Sam Fidel Castro, ki je v pokoju že vse od naglega poslabšanja zdravja leta 2006, je v rednih kolumnah za Granma zelo skopo opisoval na novo vzpostavljene stike z Američani. Na Kubi je medtem vse pripravljeno na Kerryjev obisk, s čimer se bodo uradno odprla vrata ameriškega veleposlaništva v Havani. Vlada Raula Castra računa, da bo prišlo s tem v državo še več turistov in predvsem prepotrebne investicije, ki bi omogočile preživetje režima in Kubancev. A na drugi strani je malo verjetno, da bo Baracku Obami v predvolilnem času uspelo prepričati republikansko večino v kongresu za odpravo gospodarske blokade.