Porušeni mostovi, neprevozne ceste - minuta in pol tresenja tal in številni popotresni sunki so za seboj pustili veliko razdejanje na infrastrukturi. Foto: Reuters
Porušeni mostovi, neprevozne ceste - minuta in pol tresenja tal in številni popotresni sunki so za seboj pustili veliko razdejanje na infrastrukturi. Foto: Reuters
Čile
Ruševine pred glavnim vhodom na univerzo v prestolnici Santiago. V mestu je veliko škode, posnetkov s še bolj prizadetega Concepciona pa sploh še ni. Foto: EPA
Čile
Tihomorski center za reševanje je izdelal grafiko, ki prikazuje, koliko časa bi lahko popotresni cunami potoval do različnih krajev po svetu (kliknite za povečavo). Zaradi nevarnosti so evakuirali tudi Velikonočni otok. Foto: Reuters

Bilo je strašno, videti je bilo, kot da stavbe plešejo po zraku. V starem delu mesta ni videti velikega razdejanja, bolj me skrbi za ljudi v Concepcionu, saj so vse povezave pretrgane, zato nihče ne ve, kako je tam.

Nicolas, prebivalec Santiaga, BBC.
Steber
Uničeni steber, ki drži avtocesto v bližini Santiaga. Foto: Reuters
Michele Bachelet
Michele Bachelet je pred dnevi obiskala porušeni Port-au-Prince in prebivalcem Haitija obljubila popotresno pomoč. Foto: EPA
Minuta in pol tresenja tal v Čilu

Žarišče potresa - tla so se stresla ob 3.34 po tamkajšnjem času, je bilo 91 kilometrov oddaljeno od drugega največjega mesta v državi Concepcion, ki je od prestolnice Santiago oddaljeno približno 450 kilometrov. Globina potresa je bila 59,4 kilometra. Po prvem sunku so zaznali še dva popotresna sunka, ki sta bila 6,5 oziroma 5,5 stopnje, močan popotresni sunek pa je stresel tudi Santiago.

Potres je povzročil ogromnno škodo na poslopjih in infrastrukturi, celotnega obsega škode pa še ne morejo oceniti. V prestolnici ne delajo telekomunikacijske povezave, ljudje so ostali brez elektrike, vode in plina. Porušile so se številne starejše zgradbe, tudi take zgodovinskega pomena. Oblasti se bojijo, da je pod ruševinami pokopanih več sto ljudi, zato bo število žrtev verjetno še naraščalo. Zaradi posledic potresa so oblasti za najmanj en teden zaprle mednarodno letališče v Santiagu de Chile.

V Čilu okoli 20 Slovencev
Po podatkih slovenskega ministrstva za zunanje zadeve je v Čilu okoli 20 Slovencev, s katerimi poskušajo priti v stik. Ministrstvo je v stiku z veleposlaništvom v Buenos Airesu, informacije iz Čila pa zaradi prekinjenih telefonskih povezav niso mogoče.

Kot je za Dnevnik RTV Slovenija povedal Marjan Šrimpf, ki je v mestu Ushuaije na severu Argentine, mu je slovenski veleposlanik v Buenos Airesu povedal, da so dobili neuradne podatke, da so Slovenci v Čilu zdravi. Nekateri med njimi naj bi bili blizu središča potresa. Če želijo pomoč, se lahko obrnejo na slovenski konzulat v Santiagu, domov pa ne morejo potovati, ker letala zaradi poškodovanih letališč ne letijo, prekinjen je tudi železniški promet. Šrimpf je še povedal, da v naslednjih petih dnevih pričakujejo od 60 do 70 popotresnih sunkov.

Potres je najbolj prizadel Concepcion, kjer so se porušili številni mostovi in se vdrle ceste, dostop do središča mesta zaradi ruševin ni mogoč. V Concepcionu, ki leži ob reki Bio Bio, živi več kot 200.000 ljudi, v širši okolici pa okoli 800.000.

Cunami, ki ga je sprožil potres, je na južnem otoku Juan Fernandez že povzročil veliko škodo. Popotresni valovi so dosegli 11 čilskih obalnih mest. Najvišji, 2,34-metrski val je dosegel mesto Talcahuano.

EU obljubil pomoč
Evropska unija je prizadetim v potresu v Čilu zagotovila pomoč in izrazila pretresenost nad stopnjo uničenja. EU bo v Čile poslal za tri milijone evrov nujne pomoči, po potrebi tudi več. Evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva je takoj aktivirala krizno enoto Evropske komisije in strokovnjake za humanitarno pomoč, da ocenijo položaj.
Pomoč so obljubili tudi Združeni narodi in ZDA. Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je izrazil sožalje svojcem žrtev.

Čilska predsednica Michelle Bachelet je sporočila, da število potrjenih žrtev iz ure v uro narašča, samo v južni regiji Maulev je najmanj 85 mrtvih. V treh osrednjih regijah v državi je razglasila izredne razmere, prebivalce pa pozvala, naj bodo mirni. "Država je ravnokar doživela izredno močan potres. Trenutno ugotavljamo, kakšne so posledice v okolici Concepciona in v vsej državi, v kakšnem stanju so ceste in bolnišnice, koliko hiš je porušenih in koliko ljudi je ranjenih in mrtvih," je dejala Bacheletova, ki pa tujine ni zaprosila za pomoč.

V prestolnici so se stavbe "tresle kot žele"
Potres so čutili tudi v Santiagu, kjer so se stavbe tresle od 10 do 30 sekund, v nekaterih predelih mesta pa je zmanjkalo tudi električne energije. Brez elektrike je ves južni del države. Mednarodno letališče v Santiagu je zaprto, vsi poleti pa do preklica odpovedani. V mestu naj bi se vdrle ceste in porušili mostovi, stavbe pa so se "tresle kot žele". Ljudje so v paniki sredi noči zbežali na ulice.

Sprva so sicer poročali, da je bil potres 8,3 stopnje, nato pa so ocenili, da je imel magnitudo kar 8,8. Potres so čutili tudi v Argentini.

Magnituda potresa nad 8 velja za "obsežen" potres, ki lahko povzroči izredno veliko škodo. Spomnimo, katastrofalni potres, ki je 12. januarja prizadel Haiti, je bil 7,0 stopnje, žarišče pa je bilo tik pod tlemi.

Opozorilo pred rušilnim cunamijem
Ameriški Tihomorski center za opozarjanje pred cunamiji je izdal tudi opozorilo pred cunamijem, ki bi lahko imel ob čilski obali v bližini žarišča potresa "rušilno moč", nevaren pa naj bi bil tudi za bolj oddaljene obalne predele. Popotresni val je dosegel otok Robinson Crusoe, ki leži okoli 660 kilometrov od čilske obale, a od tam ne poročajo o večji škodi. Zaradi grožnje s cunamiji so delno evakuirali Velikonočni otok, kjer živi okoli 4.000 ljudi.

Havaji čakajo cunami
Popotresni valovi naj bi Havaje dosegli okoli 23. ure po srednjeevropskem času, tako da so imele oblasti dovolj časa, da so izpraznile obalna območja otokov. Val naj bi bil po ocenah ponekod visok do tri metre. Oblasti opozarjajo, da bo nevarno, ne pa tudi katastrofalno. Računalniški modeli napovedujejo, da bo najhuje v zalivu Kahului na otoku Maui in zalivu Hilo na otoku Havaji. Havaje je cunami nazadnje prizadel leta 1975, ko sta umrla dva človeka.

Opozorilo visoke stopnje tako velja za Čile in Peru, nekoliko manj nevarnosti pa je tudi za obalne predele Ekvadorja, Kolumbije, Paname, Kostarike, Francoske Polinezije in Antarktike. ZDA so pozneje izdale še opozorila za Havaje, v pripravljenosti so tudi v Kaliforniji in na Aljaski. Na morebitne popotresne valove so pozorni še na Japonskem, Filipinih, Novi Zelandiji ter v Avstraliji.

V Čilu leta 1960 potres 9,5 stopnje
Prav Čile je leta 1960 prizadel najmočnejši potres na svetu od začetka natančnejšega opozovanja leta 1900. Leta 1960 je potres z močjo kar 9,5 stopnje po Richterjevi lestvici povsem uničil mesto Valdivia in zahteval 1.655 življenj.

Magnituda je velikostna stopnja potresa, izračunana iz instrumentalnega zapisa nihanja tal. Magnituda ni omejena niti navzdol niti navzgor. V povprečju se zgodi v enem letu en potres z magnitudo 8.

Okinava imela več "sreče"
Močan potres je v noči na soboto, a nekaj ur prej kot Čile, prizadel tudi južni japonski otok Okinava. Žarišče je bilo 84 kilometrov vzhodno od otoške prestolnice Naha, v kateri živi 320.000 ljudi. Po potresu je japonska meteorološka agencija sprožila opozorilo za cunami, saj bi bi bili valovi lahko visoki do dveh metrov, a se to ni uresničilo, zato so opozorilo kmalu preklicali.

Tresenje zemlje, ki je trajalo deset sekund, ni povzročilo večje gmotne škode, poročajo pa o dveh ranjenih domačinih. Dobro jo je odnesla tudi rafinerija nafte na otoku.

Leta 1995 Kobe zravnan z zemljo
Japonska leži na enem izmed najbolj potresno dejavnih območij na svetu, zato so potresi precej pogosti. V številkah - petina vseh potresov z magnitudo 6 po Richterjevi lestvici ali več se zgodi prav v deželi vzhajajočega sonca.

V novem tisočletju je bil najhujši potres leta 2004 v pokrajini Niigata na severu Japonske, ki je zahteval 65 življenj, ranjenih pa je bilo več kot 3.000. Še vedno pa živi spomin na katastrofo leta 1995 v mestu Kobe, ko so ruševine pod seboj pokopale več kot 6.400 ljudi.

Prve posnetke posledic potresa v Čilu si oglejte v spodnjem posnetku (v španskem jeziku).

Bilo je strašno, videti je bilo, kot da stavbe plešejo po zraku. V starem delu mesta ni videti velikega razdejanja, bolj me skrbi za ljudi v Concepcionu, saj so vse povezave pretrgane, zato nihče ne ve, kako je tam.

Nicolas, prebivalec Santiaga, BBC.
Minuta in pol tresenja tal v Čilu